HEJJJ, tukaj je drugi del.


Popoldne nisem zdržala brez njegove "družbe" zato sem mu pisala

Leah: "Brian"
Brian: "Da?"
Leah: "A veš da si debil?"
Brian: "Ja"
Leah: "In kdo je ta ženska v katero si zaljubljen?"
Brian: "Zakaj te zanima?"
Leah: "Mislim, da veš pravi razlog"
Brian: "Ne ga ne. Kr ti mi ga povej!"
Leah: "Ni tok lahko veš..."
Brian: "Leah, res si dobra prijateljica ampak o tebi ne razmišljam na tak način..."
Leah: "Vem... Sem že zdavnaj dojela."
Brian. "Torej sva lahko še vedno prijatelja?"
Leah: "Z veseljem:grinning:."
Leah: "Byeeee"
Brian: "Byeee"
Oddahnila sem si. Ne sovraži me. In bila sem vesela, da sem mu končno priznala. A vseeno sem tisti dan zvečer, v postelji veliko prejokala...
Naslednji dan pa me je obšel nelagodni občutek ob tem, da ga bom morala srečati po moji izpovedi. A je hvala bogu oljašal vso zadevo tako, da se mi je le nasmehnil (kar še nikoli ni naredil na hodniku:thinking:) mi pomahal in šel naprej. Če naju nisi dobro poznal bi mislil, da je za naju navaden dan. Verjamite, da ni bil. Zdaj je vedel. In to bo spremenilo vse. To sem vedela...

Upam da vam je všeč:hugging::hugging:
#Emo