Pisalnica
Začela je razpravljati: “Zakaj nekateri ne delate domačih nalog? To, kar delate, se vam res ne splača, vam kar direktno povem. Meni je popolnoma vseeno, če kateri od vas ponavlja razred.”
Zares sem se dolgočasila. Grynka (takšen je naš vzdevek zanjo)
vedno govori o takšnih stvareh pri urah oddelčne skupnosti, namesto da bi se
pogovarjali o tem, kako smo preživeli počitnice, na primer.
Ona to naklada, kot da tega še niti enkrat nismo slišali.
O tej temi smo govorili celo uro.
Zvonilo je. Končno. To pomeni odmor. Vsi smo vstali s svojega mesta in odšli iz razreda. Odšla sem na dekliško stranišče. Zaklenila sem se v eno od kabin in s seboj vzela torbo. Iz nje sem vzela telefon. Prižgala sem gater ga nastavila na tiho.
Ogledala sem si novice. Pisalo je:
Vedno več ljudi pogrešamo, vendar nekaterih njihovih trupel še niso našli.
Vsa, ki so jih našli, pa so zdravniki temeljito pregledali. Imela so dve luknjici na vratu.
Več…
Več me pa ne zanima. Ugasnila sem telefon in ga pospravila. Odklenila sem se in odšla nazaj v učilnico slovenščine. Pripravila sem vse potrebno za pouk. Zvezek, delovni zvezek in berilo.
Čakala sem in razmišljala. Ne spomnim se o čem, vendar o nečem že.
Komaj čakam, da bo konec te ure.
Nato bomo imeli naravoslovje, ta predmet mi je všeč.
Imamo prijazno učiteljico in trenutno delamo v skupinah.
Že spet zvonec. Grynka je prišla v razred in rekla: “Odprite delovne zvezke na strani
petindvajset in rešite trideseto, dvaintrideseto in triintrideseto nalogo.”
Naredila sem, kot je bilo naročeno.
Joj, ne že spet naloge s skloni in osebnimi zaimki! To mi gre že pošteno na živce.
Pa še ne grejo mi najbolje. Rešila sem vse in dvignila roko.
Učiteljica pa je že naročila: “Tisti, ki ste že, odprite berila in preberite zgodbo Marka Twaina.
Oh, končno, konec ure. Reditelji so odšli po malico, mi pa smo si umili roke ter se postavili v vrsto.
*********
Hej, končno nov del!!!!!!
Upam, da vas to veseli!!!:grinning::grinning::grinning:
Izhajali bodo redno vsak četrtek ob 15.00
Vesela bom če zgodbo preberete, jo lajkate:heart::heart::heart: in če vam je všeč:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: odgovorite ali komentirate:weary::weary::weary:!!!!!
Zares sem se dolgočasila. Grynka (takšen je naš vzdevek zanjo)
vedno govori o takšnih stvareh pri urah oddelčne skupnosti, namesto da bi se
pogovarjali o tem, kako smo preživeli počitnice, na primer.
Ona to naklada, kot da tega še niti enkrat nismo slišali.
O tej temi smo govorili celo uro.
Zvonilo je. Končno. To pomeni odmor. Vsi smo vstali s svojega mesta in odšli iz razreda. Odšla sem na dekliško stranišče. Zaklenila sem se v eno od kabin in s seboj vzela torbo. Iz nje sem vzela telefon. Prižgala sem gater ga nastavila na tiho.
Ogledala sem si novice. Pisalo je:
Vedno več ljudi pogrešamo, vendar nekaterih njihovih trupel še niso našli.
Vsa, ki so jih našli, pa so zdravniki temeljito pregledali. Imela so dve luknjici na vratu.
Več…
Več me pa ne zanima. Ugasnila sem telefon in ga pospravila. Odklenila sem se in odšla nazaj v učilnico slovenščine. Pripravila sem vse potrebno za pouk. Zvezek, delovni zvezek in berilo.
Čakala sem in razmišljala. Ne spomnim se o čem, vendar o nečem že.
Komaj čakam, da bo konec te ure.
Nato bomo imeli naravoslovje, ta predmet mi je všeč.
Imamo prijazno učiteljico in trenutno delamo v skupinah.
Že spet zvonec. Grynka je prišla v razred in rekla: “Odprite delovne zvezke na strani
petindvajset in rešite trideseto, dvaintrideseto in triintrideseto nalogo.”
Naredila sem, kot je bilo naročeno.
Joj, ne že spet naloge s skloni in osebnimi zaimki! To mi gre že pošteno na živce.
Pa še ne grejo mi najbolje. Rešila sem vse in dvignila roko.
Učiteljica pa je že naročila: “Tisti, ki ste že, odprite berila in preberite zgodbo Marka Twaina.
Oh, končno, konec ure. Reditelji so odšli po malico, mi pa smo si umili roke ter se postavili v vrsto.
*********
Hej, končno nov del!!!!!!
Upam, da vas to veseli!!!:grinning::grinning::grinning:
Izhajali bodo redno vsak četrtek ob 15.00
Vesela bom če zgodbo preberete, jo lajkate:heart::heart::heart: in če vam je všeč:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: odgovorite ali komentirate:weary::weary::weary:!!!!!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super je!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jaaa zlo dobr
1
BaileyGirl
Moj odgovor:
Gilr1890
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Crush
To je kar dolga zgodba. V šoli imam crusha, je moj sošolec. Skupaj pleševa na valeti, kar se mi zdi res ful cute. Ampak ni vse tako lepo, kot se sliši. Z mano se skoraj nič ne pogovarja, večinoma se druži s tistimi popularnimi puncami. Jaz nisem taka in jih ne lovim, pogosto hodijo skupaj na kombi.
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
Včeraj me je vprašal, če imam narejeno nalogo za kemijo. Dala sem mu, da jo je prepisal, ampak je bila narobe, kar mi je bilo ful nerodno. Danes pa smo imeli glasbo. Pospravljala sem instrument, on pa se je igral s mojo palčko in je enkrat udaril po inštrumentu – ne vem, ali po nesreči ali namenoma, in zdaj res ne vem, kaj naj si mislim.
Najbolj pa me boli to, da ga bom kmalu nehala videvati, ker greva oba na drugo srednjo šolo
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
