Jaz sem gledala risbo in si mislila: “Sigurno ja, sigurno ga je napadel kakšen vampir, ja!”
Po mojem so ga ustrelili, ker je pred tremi leti vodil protest proti namernemu pobijanju živali.
Pogledala sem proti vratom.
In takrat sem ga zagledala. Točno takega, kot so ga opisali na internetu, točno takšnega, kot sem ga narisala.
Odprla sem usta in hotela zakričati, vendar iz mojih ust ni prišel niti šepet.
Groza. Stoji točno tukaj, v moji sobi. To je bitje, ki je napadlo in ubilo mojega očeta.
Kaj, če bo še mene. Popadla me je močna histerika.
Saj on je… on je… vampir!!!
Vampir se mi je bližal. Na hitro sem ošinila uro. 23.58. Umrla bom. Nato je začela Bella cviliti izpod postelje. Pozornost bitja se je preusmerila. Nato me je pogledal.
Imel je rjavo zelene oči. Gledal me je, pokazal mi je svoje dolge krvave čekane.
Ojoj. O ne. Pripravlja se na ugriz. Glavo je ponesel do mojega vratu. Ošinila sem uro.
Še dve sekundi do polnoči. Polnoč. Od zunaj zaslišim zvon, ki zvoni na cerkvi.
V tistem trenutku pa se vampirju čekani skrajšali, in glavo je umaknil stran od mene.
Oddahnila sem si. In to še kako.
“Oprosti, ker sem te prestrašil,” je rekel moški, ki je sedaj izgledal čisto normalen.
“Kdo si ti?” sem ga vprašala in ga zaničujoče pogledala.
“O, saj res, sem Michael. Pozabil sem se ti predstaviti.”
“In zakaj si tu? Vse mi moraš razložiti, ker je to, da si vampir, nekaj čisto nenormalnega!”
“Ko sem se včeraj vračal iz bara Three kings, me je ustrelil neki moški. V prsa sem dobil dozo vampirskega seruma. Nato sem napadel tvojega očeta in še nekaj ljudi. Spil sem jim kri, ampak to sem počel le iz nagona. Delček mojih misli je še vedno navaden, človeški.Ampak nagon je močnejši od mojega uma. Vampir sem od 18.00 do 00.00.
Zato sem se prejle spremenil nazaj iz vampirja, če ti je zdaj kaj bolj jasno, kot upam.”
“Okej, zakaj si torej tukaj?”sem ga vprašala.
“Nagon. Pa še nekako mi misli pravijo, da si ti prava,” je rekel.
“Prava za kaj?” sem ga vprašala že z velikim zanimanjem.
“Da mi pomagaš, seveda.”
“Pri čem?” Sama res ne znam dovolj dobro pomagati ljudem, da bi jih vsaj približno zadovoljila.
“Nekako sem začutil, da si ti prava, da mi pomagaš razrešiti skrivnost seruma, s katerim so me ustrelili,” mi je razložil.
“Jaz? Zakaj pa ravno jaz?” sem ga začudeno vprašala.
“Ne vem, jaz pač tako čutim,” mi je odgovoril in skomignil z rameni.
Privolila sem v pomoč in dogovorila sva se eno stvar: Vsak dan se ob 17.00 dobiva pred barom Three kings, od kjer bova šla k Michaelu domov. tam bova eno uro skupaj iskala nadomestke človeške krvi in rešitve, s katerimi bi lahko Michaela rešila “vampirstva”.
*********
Hej hej!!!:hand_splayed:
Nov del, upam da ste uživali v branju.
Napišite mnenje o zgodbi, če vam je všeč in lajkajte, ker mi res veliko pomeni, če dobim :heart:&:thought_balloon:
Po mojem so ga ustrelili, ker je pred tremi leti vodil protest proti namernemu pobijanju živali.
Pogledala sem proti vratom.
In takrat sem ga zagledala. Točno takega, kot so ga opisali na internetu, točno takšnega, kot sem ga narisala.
Odprla sem usta in hotela zakričati, vendar iz mojih ust ni prišel niti šepet.
Groza. Stoji točno tukaj, v moji sobi. To je bitje, ki je napadlo in ubilo mojega očeta.
Kaj, če bo še mene. Popadla me je močna histerika.
Saj on je… on je… vampir!!!
Vampir se mi je bližal. Na hitro sem ošinila uro. 23.58. Umrla bom. Nato je začela Bella cviliti izpod postelje. Pozornost bitja se je preusmerila. Nato me je pogledal.
Imel je rjavo zelene oči. Gledal me je, pokazal mi je svoje dolge krvave čekane.
Ojoj. O ne. Pripravlja se na ugriz. Glavo je ponesel do mojega vratu. Ošinila sem uro.
Še dve sekundi do polnoči. Polnoč. Od zunaj zaslišim zvon, ki zvoni na cerkvi.
V tistem trenutku pa se vampirju čekani skrajšali, in glavo je umaknil stran od mene.
Oddahnila sem si. In to še kako.
“Oprosti, ker sem te prestrašil,” je rekel moški, ki je sedaj izgledal čisto normalen.
“Kdo si ti?” sem ga vprašala in ga zaničujoče pogledala.
“O, saj res, sem Michael. Pozabil sem se ti predstaviti.”
“In zakaj si tu? Vse mi moraš razložiti, ker je to, da si vampir, nekaj čisto nenormalnega!”
“Ko sem se včeraj vračal iz bara Three kings, me je ustrelil neki moški. V prsa sem dobil dozo vampirskega seruma. Nato sem napadel tvojega očeta in še nekaj ljudi. Spil sem jim kri, ampak to sem počel le iz nagona. Delček mojih misli je še vedno navaden, človeški.Ampak nagon je močnejši od mojega uma. Vampir sem od 18.00 do 00.00.
Zato sem se prejle spremenil nazaj iz vampirja, če ti je zdaj kaj bolj jasno, kot upam.”
“Okej, zakaj si torej tukaj?”sem ga vprašala.
“Nagon. Pa še nekako mi misli pravijo, da si ti prava,” je rekel.
“Prava za kaj?” sem ga vprašala že z velikim zanimanjem.
“Da mi pomagaš, seveda.”
“Pri čem?” Sama res ne znam dovolj dobro pomagati ljudem, da bi jih vsaj približno zadovoljila.
“Nekako sem začutil, da si ti prava, da mi pomagaš razrešiti skrivnost seruma, s katerim so me ustrelili,” mi je razložil.
“Jaz? Zakaj pa ravno jaz?” sem ga začudeno vprašala.
“Ne vem, jaz pač tako čutim,” mi je odgovoril in skomignil z rameni.
Privolila sem v pomoč in dogovorila sva se eno stvar: Vsak dan se ob 17.00 dobiva pred barom Three kings, od kjer bova šla k Michaelu domov. tam bova eno uro skupaj iskala nadomestke človeške krvi in rešitve, s katerimi bi lahko Michaela rešila “vampirstva”.
*********
Hej hej!!!:hand_splayed:
Nov del, upam da ste uživali v branju.
Napišite mnenje o zgodbi, če vam je všeč in lajkajte, ker mi res veliko pomeni, če dobim :heart:&:thought_balloon:
Odgovori:
Moj odgovor:
Sram me je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Stiska in ne znam se odpreti ljudem
Zadnje čase doživljam zelo veliko stisko zarafi pritiska v šoli saj mi nič več ne gre zato so thdi moji treningi odbojke slabši. problem je ker vedno ko se poskušam pogovoriti z ljudmi o mojih čutvih se potem počutim zelo ashamed in me je sram in to obžalujem. zgodilo se je, da sem se zelo slabo počutila na treingu odbojke in je to trener opazil in me vprašal kaj je. vsedla sem se in se z njim pogovarjala in mi je svetoval in pomagal in zdaj se počutim cel čas sramotno pred njim. zahvalila sem se mu 3x a vseeno me je sram in ne vem zakaj samo čudno je, zvija me v trebuhu ker sem mu to povedala. ne vem kako se naj soočim z njim. odbojko treniram zdaj drugo leto in dejansko nikoli nisem izvedela kdaj ima rojstni dan tako da kak je normalen način da vprašam kdaj ma rojstni dan ko bom na samem z njim da se mu zahvalim nekako?
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(38)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(57)
Nič posebnega , že vse vem.
(20)



Pisalnica