PisalnicaŽelvica Lupinca in njene dogodivščine 1. del 1. del
0
Hi Jst sm AjiM ker sm bla prej ajiM sam sem se odločila, da bom se končno prjavla in pač bom objavla 1. del in polovico 2.-zga dela Želvica Lupinca in njene dogodivščine.
____________________________________________________________________________________________________»Lupinca!« Je mama poklicala svojo želvico. »Takoj pridem mama!« Se je oglasila Lupinca in že je bila pri mami.
Mama ji je naročila, naj gre nabrati alge. Lupinca je hitro zaplavala do alg, jih nekaj nabrala in preden se je odločila zaplavati nazaj v svoj domek je pogledala vrh morja in videla, kako so galebi zleteli čezenj. Gladina morja jo je tako privlačila, da je zaplavala vedno više in više dokler ni bila na površju. Pokukala je iz pod gladine in zagledala prestrašeno kopensko želvo. Ko jo je ta opazila je zaklicala »Živjo, hitro rabim pomoč! Moj prijatelj si je poškodoval krilo in je pristal na dnu ribnika! Hitro pomagaj!« Lupinca ni izgubljala časa in tako hitro kot je morala prilezla iz vode. Obe sta hitro odcapljali do ribnika. »Hitro skoči noter! Samo ti lahko rešiš mojega prijatelja Salima!« Je zaklicala kopenska želvica. Lupinca je hitro skočila v ribnik in pomagala Salimu ven iz vode. Sali in kopenska želva sta se ji zahvalila in jo povabila na sprehod po gozdni poti. »Vem, da je tebi, sokol ime Sali. Kako pa je ime tebi želvica?« Jaz pa sem Peska. Kako pa tebe kličejo? »Lupinca« Je odvrnila Lupinca. Sali in Peska sta ji pokazala še sosednji ribnik kjer je živela še ena želvica- sladkovodna želva, Cuki. Cuki je prišla iz prijetnega ribnika in jih nato povabila na zverinski kraj, kjer so lahko opazovali te male, čudne zverinice- ljudi.
»Vem, Cuki, da ti je opazovanje ljudi zanimivo, ampak kaj če bi šli početi kaj drugega?« »Niti slučajno Peska, prejle sem videla in slišala nekaj zanimivega.« »No potem pa že povej, kaj si slišala. Meni se tole zdi dolgočasno.« Se je vmešala še Lupinca. » No zadnjič, ko sem priplavala sta se dva moška v čudnih uniformah pogovarjala, da bosta ulovila nekaj morskih in sladkovodnih želvic ter sokole, kot si ti Salim.« Je na kratko povedala. »Pa to je grozno! To se ne sme zgoditi!« So hitro vzkliknile vse razen Cuki, ki je oprezala za tistima moškima. »saj sta se zmenila za danes ob 12.30 a ne?« Je razmišljala Cuki. Še preden se je spomnila tiste ure za srečanje je zagledala spet tista dva moška in zaklicala: »Poglejte spet prihajata bolje, da se potuhnemo!« Vsi so se skrili za grmovje in prisluškovali.
____________________________________________________________________________________________________»Lupinca!« Je mama poklicala svojo želvico. »Takoj pridem mama!« Se je oglasila Lupinca in že je bila pri mami.
Mama ji je naročila, naj gre nabrati alge. Lupinca je hitro zaplavala do alg, jih nekaj nabrala in preden se je odločila zaplavati nazaj v svoj domek je pogledala vrh morja in videla, kako so galebi zleteli čezenj. Gladina morja jo je tako privlačila, da je zaplavala vedno više in više dokler ni bila na površju. Pokukala je iz pod gladine in zagledala prestrašeno kopensko želvo. Ko jo je ta opazila je zaklicala »Živjo, hitro rabim pomoč! Moj prijatelj si je poškodoval krilo in je pristal na dnu ribnika! Hitro pomagaj!« Lupinca ni izgubljala časa in tako hitro kot je morala prilezla iz vode. Obe sta hitro odcapljali do ribnika. »Hitro skoči noter! Samo ti lahko rešiš mojega prijatelja Salima!« Je zaklicala kopenska želvica. Lupinca je hitro skočila v ribnik in pomagala Salimu ven iz vode. Sali in kopenska želva sta se ji zahvalila in jo povabila na sprehod po gozdni poti. »Vem, da je tebi, sokol ime Sali. Kako pa je ime tebi želvica?« Jaz pa sem Peska. Kako pa tebe kličejo? »Lupinca« Je odvrnila Lupinca. Sali in Peska sta ji pokazala še sosednji ribnik kjer je živela še ena želvica- sladkovodna želva, Cuki. Cuki je prišla iz prijetnega ribnika in jih nato povabila na zverinski kraj, kjer so lahko opazovali te male, čudne zverinice- ljudi.
»Vem, Cuki, da ti je opazovanje ljudi zanimivo, ampak kaj če bi šli početi kaj drugega?« »Niti slučajno Peska, prejle sem videla in slišala nekaj zanimivega.« »No potem pa že povej, kaj si slišala. Meni se tole zdi dolgočasno.« Se je vmešala še Lupinca. » No zadnjič, ko sem priplavala sta se dva moška v čudnih uniformah pogovarjala, da bosta ulovila nekaj morskih in sladkovodnih želvic ter sokole, kot si ti Salim.« Je na kratko povedala. »Pa to je grozno! To se ne sme zgoditi!« So hitro vzkliknile vse razen Cuki, ki je oprezala za tistima moškima. »saj sta se zmenila za danes ob 12.30 a ne?« Je razmišljala Cuki. Še preden se je spomnila tiste ure za srečanje je zagledala spet tista dva moška in zaklicala: »Poglejte spet prihajata bolje, da se potuhnemo!« Vsi so se skrili za grmovje in prisluškovali.
Moj odgovor:
#nevem ka nej
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
sola u naravi
oj js sm 7 razred in konc maja na moj rd gremo u solo u naravi.pac prejsn mesc so med roditelskega starsi in so se tk usi prtozva kam nas to pelejo k je tk 20min stran k bomo sam hodl pac nc druzga pa se sami taki ucitli grejo k nam nc nebi pustil in pac tk od ene moje orjatlce mami je rekla da na njenem mestu nebi sla sam da se nej sama odloci in oac sm misnla da ona tut nebo sla in pol me je mami upr ce grem da se nej sama odlocm in sm rrkla da ne pac da bi drgac sla sam da mi ni nekam za it ce se ucitli ne vejo ka bomo tm delal pa btw nas razred si jabke pa use mece po razredu pa fantje se grozn vedejo in pac ze to mi ni fajn da grem s takim razredom zato sm rekla da ne in zej tk edina ne grem in zej k bo konc pocitnic se bojo ze za sobe menl pa to in zih bo ful ucitlov uprasal kdo ne gre in k bojo rekl za mene me bojo usi "napadl" pa se bojo zejbaval da kao zato kr bi pogresala starse pa tut take ucitlce mam da bojo srpasval zaka ne grem in nevem ka nej odg
