hej,
js sm se odločila, da bom napisala fantazijsko zgodbo. Nism si še izmislila imena, tako, da bo zdaj kar brez. Si ga zmislim na koncu.:wink: Uživajte v branju.

1. Kamen

Obrnila sem se. Za mano so zapokale vejice. BIla sem v gozdu, kjer sem iskala kamne. Ja, iskala sem kamne. Imela sem že zbirko, v kateri so bili sicer vsi kamni kupljeni, a se nisem vdala, da ne bom kakšnega našla tudi v gozdu. Nikjer ni bilo nikogar. Še enkrat sem pogledala naokrog. Oddahnila sem si. Nisem hotela, da bi kdo naletel na dvanajst-letno dekle, samo sredi gozda, kjer se je veliko ljudi izgubilo. Naslonila sem se na drevo in počakala, da so se mi noge nehale tresti. Potem sem iskala naprej. Našla sem veliko stvari, a nobenega kamna. Želela sem obupati. Potem pa sem zagledala oddaljeno žarenje.
Kaj neki bi bilo lahko to? sem se v glavi vprašala. In tam mi je nekaj odgovorilo.
Tisto, kar iščeš.
Jedrnat odgovor, sem pomislila. La kaj bi bil lahko ta GLAS v moji glavi?
Nehala sem se ukvarjati z glasom v glavi in se odpravila proti svetlobi. Svetila je izpod listja v majhni kotanjici, ki je nisem še nikoli videla. Pobrskala sem po listju in prijela žarečo stvar. Bila je vroča, kot razbeljena kovina. Kriknila sem in jo izpustila. Medtem, ko sem si drgnila boleče dlani sem si ogledala kamen. Bil je podobne oblike, kot jajce, vendar večje od kokošjega. Ko je nehalo žareti, sem videla njegovo barvo. Bil je skoraj črn, s temno vijoličastim pridihom. Sklonila sem se in ga spet previdno prijela. Ni bil več vroč. Zdaj je bil mrzel, hladnejši od jesenskega zraku, ki je preveval gozd. Dvignila sem ga in ga srečno pogledala.
Uspelo mi je! Našla sem kamen! Moje misli so cvilile od navdušenja. Kamen sem spravila v nahrbtnik. Potem sem se spomnila. Moram domov! Stekla sem skozi gozd, do mesta, kjer smo živeli. Tam sem se ustavila, ker sem zagledala nenavaden prizor. Na pločniku je stala moja sošolka Andy, ob njej pa sta stala neznanca v črnih oblačilih, z zakritima obrazima in jo nejaj spraševala. Skrila sem se za živo mejo in prisluhnila:
"... kamne?" Slišala sem ledel vprašanja, a Andy je že odgovorila.
"O ja. Zbira jih. Verjame,da bo katerega našla v gozdu."
"Kako pa izgleda?" je vprašal moški v črnem.
"Kostanjeve kodraste lase ima približno do brade dolge, navadno spete v čop, srednje velike postave, kostanjeve oči. Prepoznala jo bosta, nikomur tu ni podobna," je povedala Andy. Opisalaje mene. Moška iščeta mene. A zakaj?