Še enkrat je počilo. Pojavilo se je še nekaj razpok. Prestrašeno sem se splazila stran. Jajce se je zamajalo in močno počilo. Lupina je ležala na tleh. Na sredi moje sobe pa je cvilil ZMAJČEK! Temno vijoličast, skoraj črn zmajski mladiček. Imel je žareče luske, kot diamant, velik je bil kot moja podlaket. Njegova krila, so imela razpod daljši od telesa. Zdel se mi je zmečkan, majhen. Ni bilo čudno, ko pa je tako dolgo tičal v jajcu. Zmajček je še enkrat zacvilil, potem pa je svoji očesi radovedno usmeril vame. Nekaj časa sva se le gledala. Nato pa je prifrfotal do mojih nog in me začel ovohavati. Zlezel mi je v naročje. Pobožala sem ga. Zadovoljno je za predel. Prekopicnil se je nazaj in začel lesti na mojo posteljo.
“Pridi,” sem mu rekla in mu pomagala na posteljo. Zacvilil je. “Šš, tiho. Nehaj cviliti. Ne smejo izvedeti, da obstajaš.”
Zmajček me je začudeno pogledal. Skomignila sem z rameni. Zlezel je po postelji navzdol, se na rjuhah zvil v klobčič in zaspal. Zavzdihnila sem. To me je pretreslo. Zmaj. V svoji sobi sem imela zmaja!
Zapustila sem sobo. V kopalnici sem si pripravila penečo kad. Tega navadno nisem počela, a tokrat sem se res želela poglobiti v misli. Smuknila sem iz oblačil in se potopila v kad. Skušala sem povezati dogodke današnjega dne.
Najprej sem našla jajce, sem razmišljala. Potem Andy in tista moška, potem pa se je iz jajca izvalil zmaj… Jasno! Me je prešinilo. Moška sta iskala mene in govorila sta o kamnih, ki jih iščem. Mogoče, sta slutila, da sem kamen našla jaz, to pomeni, da sta iskala zmaja!
V trenutku sem skočila iz kadi, spustila vodo iz nje, se oblekla v pižamo in v strahu za mladiča stekla v sobo. Zmaj me je opazoval, delno zakopan v moje rjuhe. Oddahnila sem si. Sesedla sem se na posteljo. Zmajček se je privil k meni. Ugasnila sem luč, čutila sem, kako je zmajček za predel, potem pa sem utonila v spanec.