Zgodba
1
Na telefonu me je pozdravil neznan glas. Presenečeno sem odzdravila. Nisem ta glas že nekje slišala?
»Si ti Olivija?« je bilo prvo vprašanje. Ugotovila sem, da je moje ime naglasil narobe.
»Ja.«
»Kje je zmaj?!«
»Kaj?« sem se skušala delati neumno. A glas se mi je vseeno izdajalsko zatresel. »Kakšen zmaj?«
»Veš kakšen! Če ga jutri ne prineseš ste ti in tvoji mrtvi!« mi je zagrozil moški. Preplašeno sem vdihnila. Hotela sem ugovarjati, a je moški prekinil. Onemoglo sem se zvrnila na posteljo. Vedela sem, da sem storila usodno napako. Mogoče me bo stala življenja. A Oriona sem imela najraje na svetu. Razen mame in brata. Nikoli se ne bi smela oglasiti. Kako sem lahko pozabila?! Iz oči so se mi spet ulile solze, potem pa sem začutila njegovo prisotnost. Najprej sem mislila, da je Orion, a sem kmalu ugotovila da ni. Spet me je potegnilo v nezavest.
*i*Spet sem stala v veliki dvorani. Spet je zraven mene stal moški. Tokrat me ni vklenil na steno. Stala sem pri miru. Vse, kar je moški rekel je bilo: »Prinesi ga. Veš kam.« V roko mi je potisnil zemljevid.*i*
Zbudila sem se. Ležala sem na postelji. V roki sem držala zemljevid. Vse me je bolelo. Zaželela sem si, da bi lahko zavreščala. In tudi sem. Nikogar ni bilo doma. V sebi sem začutila Oriona.
»Olivija?« je vprašal. A nisem odgovorila. Nekaj je odrinilo zmajevo zavest od moje in imela sem občutek, kot, da se po meni razliva tema. Nekaj je prevzelo nadzor nad mojim telesom. Lahko sem samo gledala skozi oči, a nisem mogla nadzorovati telesa. Moje telo je steklo po stopnicah v kuhinjo. Vzelo je največji kuhinjski nož in steklo ven. Nenadoma sem se znašla pred Orionom. Videla sem njegove luske, kri in nož. Stemnilo se mi je pred očmi. Padla sem v nezavest.
»Si ti Olivija?« je bilo prvo vprašanje. Ugotovila sem, da je moje ime naglasil narobe.
»Ja.«
»Kje je zmaj?!«
»Kaj?« sem se skušala delati neumno. A glas se mi je vseeno izdajalsko zatresel. »Kakšen zmaj?«
»Veš kakšen! Če ga jutri ne prineseš ste ti in tvoji mrtvi!« mi je zagrozil moški. Preplašeno sem vdihnila. Hotela sem ugovarjati, a je moški prekinil. Onemoglo sem se zvrnila na posteljo. Vedela sem, da sem storila usodno napako. Mogoče me bo stala življenja. A Oriona sem imela najraje na svetu. Razen mame in brata. Nikoli se ne bi smela oglasiti. Kako sem lahko pozabila?! Iz oči so se mi spet ulile solze, potem pa sem začutila njegovo prisotnost. Najprej sem mislila, da je Orion, a sem kmalu ugotovila da ni. Spet me je potegnilo v nezavest.
*i*Spet sem stala v veliki dvorani. Spet je zraven mene stal moški. Tokrat me ni vklenil na steno. Stala sem pri miru. Vse, kar je moški rekel je bilo: »Prinesi ga. Veš kam.« V roko mi je potisnil zemljevid.*i*
Zbudila sem se. Ležala sem na postelji. V roki sem držala zemljevid. Vse me je bolelo. Zaželela sem si, da bi lahko zavreščala. In tudi sem. Nikogar ni bilo doma. V sebi sem začutila Oriona.
»Olivija?« je vprašal. A nisem odgovorila. Nekaj je odrinilo zmajevo zavest od moje in imela sem občutek, kot, da se po meni razliva tema. Nekaj je prevzelo nadzor nad mojim telesom. Lahko sem samo gledala skozi oči, a nisem mogla nadzorovati telesa. Moje telo je steklo po stopnicah v kuhinjo. Vzelo je največji kuhinjski nož in steklo ven. Nenadoma sem se znašla pred Orionom. Videla sem njegove luske, kri in nož. Stemnilo se mi je pred očmi. Padla sem v nezavest.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Fajn, nadaljuj.
lp
lp
0
c🍪🍪kie
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kaj? oh. bom šla bret od začetka, ampak je res the best del!!!!! BRAVO!!! kr tko naprej
0
Moj odgovor:
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
sooooooooooooooooooooooooooooo cute:hugging::hugging::kissing_heart::kissing_heart::heart_
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...