Zgodba o Lini in njeni želji po živali
2
linaaaa
Zgodba o Lini in njeni želji po živali
Lina je imela trinajst let in eno preprosto željo: imeti svojo žival. Njena soba je bila polna posterjev o psovih, mačkah, hrčkih in celo morskih prašičkih. Vsak večer je sanjarila, kako bi bilo življenje z njimi. "Kaj bi dala, da bi lahko imela psa!" je večkrat ponavljala svoji mami. A mama je vedno odgovorila: "Lina, najprej moraš pokazati, da si odgovorna."
Tisti dan, ko je Lina sedela za mizo in risala v svojem dnevniku, je njeno misli pretrgalo mrmranje iz kuhinje. Mama je zaskrbljeno gledala skozi okno, kjer je nekaj bleščečega švigalo mimo.
"Ali si videla to?" je vprašala mama, medtem ko je Lina pristopila k oknu.
Pred njimi je v travi ležala majhna ptica z bleščečim perjem. Lina ni imela časa razmišljati, skočila je iz hiše, da bi ptico rešila.
"Ne moreš kar vzeti vsake živali, ki jo najdeš," je mama klicala za njo, vendar se Lina ni obrnila.
Ptica ni bila ranjena, le malce prestrašena. Lina jo je nežno vzela v roke in jo ponesla v svojo sobo, kjer je naredila majhen gnezdo iz mehkih blazin in odej. "To bo moj prvi korak," si je rekla, "Naučila se bom, kako skrbeti za žival."
Tisto noč, ko je Lina ležala v postelji, je razmišljala o tem, kako pomembno je, da se skrbi za žival. Tudi če ptica ni bila njena, je imela odgovornost, da ji pomaga.
Naslednje dni je Lina spremljala ptico, ki je postala vedno bolj sproščena. S tem pa se je začelo pojavljati vprašanje: Ali je to dovolj? Ali je to tisto, kar je želela?
Pogosto je sedela pred oknom, opazovala ptico, kako leti naokrog, in razmišljala. Zgodbe o ljudeh, ki so imeli hišne ljubljenčke, so se ji vedno zdele polne sreče, vendar je zdaj vedela, da žival ni le "zabava" – prinaša odgovornost, delo, včasih tudi težave.
Tistega dne, ko je ptica odletela, je Lina čutila mešanico žalosti in ponosa. Imela je občutek, da je storila nekaj pomembnega, nekaj, kar ji bo pomagalo pri prihodnjih odločitvah. Ko je prišla mama in ji nežno rekla: "Vidim, da si se naučila, kaj pomeni skrbeti za nekoga," je Lina le pokimala.
"Zdaj pa vem," je tiho rekla, "da moram biti pripravljena na vse, kar prinaša zavezništvo z živaljo, ne glede na to, kako zelo jo ljubim."
Naslednje leto je Lina dobila psa. Ne samo zato, ker si ga je želela, ampak zato, ker je bila pripravljena na vse, kar to prinaša. In vsak dan, ko je gledala svojega psa, je vedela, da je bila tisti majhen trenutek s ptico, ključni trenutek, ki ji je pokazal, kaj pomeni biti odgovoren za nekoga drugega.
Lina je imela trinajst let in eno preprosto željo: imeti svojo žival. Njena soba je bila polna posterjev o psovih, mačkah, hrčkih in celo morskih prašičkih. Vsak večer je sanjarila, kako bi bilo življenje z njimi. "Kaj bi dala, da bi lahko imela psa!" je večkrat ponavljala svoji mami. A mama je vedno odgovorila: "Lina, najprej moraš pokazati, da si odgovorna."
Tisti dan, ko je Lina sedela za mizo in risala v svojem dnevniku, je njeno misli pretrgalo mrmranje iz kuhinje. Mama je zaskrbljeno gledala skozi okno, kjer je nekaj bleščečega švigalo mimo.
"Ali si videla to?" je vprašala mama, medtem ko je Lina pristopila k oknu.
Pred njimi je v travi ležala majhna ptica z bleščečim perjem. Lina ni imela časa razmišljati, skočila je iz hiše, da bi ptico rešila.
"Ne moreš kar vzeti vsake živali, ki jo najdeš," je mama klicala za njo, vendar se Lina ni obrnila.
Ptica ni bila ranjena, le malce prestrašena. Lina jo je nežno vzela v roke in jo ponesla v svojo sobo, kjer je naredila majhen gnezdo iz mehkih blazin in odej. "To bo moj prvi korak," si je rekla, "Naučila se bom, kako skrbeti za žival."
Tisto noč, ko je Lina ležala v postelji, je razmišljala o tem, kako pomembno je, da se skrbi za žival. Tudi če ptica ni bila njena, je imela odgovornost, da ji pomaga.
Naslednje dni je Lina spremljala ptico, ki je postala vedno bolj sproščena. S tem pa se je začelo pojavljati vprašanje: Ali je to dovolj? Ali je to tisto, kar je želela?
Pogosto je sedela pred oknom, opazovala ptico, kako leti naokrog, in razmišljala. Zgodbe o ljudeh, ki so imeli hišne ljubljenčke, so se ji vedno zdele polne sreče, vendar je zdaj vedela, da žival ni le "zabava" – prinaša odgovornost, delo, včasih tudi težave.
Tistega dne, ko je ptica odletela, je Lina čutila mešanico žalosti in ponosa. Imela je občutek, da je storila nekaj pomembnega, nekaj, kar ji bo pomagalo pri prihodnjih odločitvah. Ko je prišla mama in ji nežno rekla: "Vidim, da si se naučila, kaj pomeni skrbeti za nekoga," je Lina le pokimala.
"Zdaj pa vem," je tiho rekla, "da moram biti pripravljena na vse, kar prinaša zavezništvo z živaljo, ne glede na to, kako zelo jo ljubim."
Naslednje leto je Lina dobila psa. Ne samo zato, ker si ga je želela, ampak zato, ker je bila pripravljena na vse, kar to prinaša. In vsak dan, ko je gledala svojega psa, je vedela, da je bila tisti majhen trenutek s ptico, ključni trenutek, ki ji je pokazal, kaj pomeni biti odgovoren za nekoga drugega.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Dobra zgodba. Vidi se da zelo dobro pišaš, zato bi ti predlagala, da začneš s pisanjem še kakšne daljša zgodbe, ki jo bom z veseljem spremljala.
0
Moj odgovor:
gimnazijka 011
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
gim
zivjoo
js sm ze vec let(4) odlocena da grem na gim kranj in mam u soli ubistvu vecino petk pac do zj mam sam dva predmeta 4 zaklucen ostalo use 5 pa sm 9r in letos bom najverjetneje mela en al pa max dva predmeta 4.
vseeno baje moras na tist list ko se vpises napisat tko 3 sole in js nimam pojma kaj nj nrdim. ful me je strah da ne bom zdelala gimkr se posebej matematke k mi ne gre lih (zj mam ocene 4,4,2) in tud moja mami je tko ful kokr da kako bom matematko zdelala pa tko celo sredno. in v okolici blizu mam samo gim skofja loka k mi ful ni usec, gfp tud ne k ma itak vecjo omejitev k kranska in pol je to to. in zj morm za deuga mesta kej v Ljubljani izbrat.
Mislnla sm mogoče gimanzijo Šentvid? A je kdo bil tam in kaj svetuje ce je ok? sj verjetno grem na info sam vsen ne vem k je cist mozn da bom npzje ful slabo pisala in pol me bojo dal na 2.izbrano solo. na poljane tud tko k gpf ne bom mogla pridt ce niti na kransko nam mogla slucajn. a kdo predlaga se kaksno solo? pa gledam samo gimnazije..mogoce kaj v Lj ce kaksno svetujete k nima ful omejitve? ce mi smucajn na gimkr ne rata..
sj hkrat mi prjatlce govorijo da bom itk prsla pa to sam doma je drgac.moj brt je tm sam on je itk ful pametn pa se ne uci tok pa ma lepe ocene pa stipendijo pa use(js je nam mela k nimam nc priznanj pa ce se tok trudm pa mi nc ne rata).
pocutm se k najvecj failure ob bratu in ze cel lajf se sam prkmerjam z njim k je res uspesn in nikol nism dovolj. k me nobrn za skor nc ne more pohvalt al pa bit ponosn name. pac bolse ocene mam k on u osnovki ampak to je sam obsedenost k mislm da se morm dokazat pa na konc je usen isto se zmer nam nikol dost doma..
pomoc prosim hvalaa<3
js sm ze vec let(4) odlocena da grem na gim kranj in mam u soli ubistvu vecino petk pac do zj mam sam dva predmeta 4 zaklucen ostalo use 5 pa sm 9r in letos bom najverjetneje mela en al pa max dva predmeta 4.
vseeno baje moras na tist list ko se vpises napisat tko 3 sole in js nimam pojma kaj nj nrdim. ful me je strah da ne bom zdelala gimkr se posebej matematke k mi ne gre lih (zj mam ocene 4,4,2) in tud moja mami je tko ful kokr da kako bom matematko zdelala pa tko celo sredno. in v okolici blizu mam samo gim skofja loka k mi ful ni usec, gfp tud ne k ma itak vecjo omejitev k kranska in pol je to to. in zj morm za deuga mesta kej v Ljubljani izbrat.
Mislnla sm mogoče gimanzijo Šentvid? A je kdo bil tam in kaj svetuje ce je ok? sj verjetno grem na info sam vsen ne vem k je cist mozn da bom npzje ful slabo pisala in pol me bojo dal na 2.izbrano solo. na poljane tud tko k gpf ne bom mogla pridt ce niti na kransko nam mogla slucajn. a kdo predlaga se kaksno solo? pa gledam samo gimnazije..mogoce kaj v Lj ce kaksno svetujete k nima ful omejitve? ce mi smucajn na gimkr ne rata..
sj hkrat mi prjatlce govorijo da bom itk prsla pa to sam doma je drgac.moj brt je tm sam on je itk ful pametn pa se ne uci tok pa ma lepe ocene pa stipendijo pa use(js je nam mela k nimam nc priznanj pa ce se tok trudm pa mi nc ne rata).
pocutm se k najvecj failure ob bratu in ze cel lajf se sam prkmerjam z njim k je res uspesn in nikol nism dovolj. k me nobrn za skor nc ne more pohvalt al pa bit ponosn name. pac bolse ocene mam k on u osnovki ampak to je sam obsedenost k mislm da se morm dokazat pa na konc je usen isto se zmer nam nikol dost doma..
pomoc prosim hvalaa<3
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ful si lepo narisala . si prava umetnica:pen_ballpoint::pencil2::pencil::heartpulse:






Pisalnica