...
"Draga moja Lucy!
Zate imam nekaj novic:
1. Si Jedec smrti. To je bojevnik, ki dela, za sina od lorda Mrlakensteina, ki mu je ime Lord Mrlakenstein Mlajši. Torej se ti bo v letu, ki je pred teboj pojavil tatu v obliki kače s človeško lobanjo. To ti je bil dolžan povedat tvoj ati. Če bi bila jaz on bi ti to povedala že veliko prej.
2. Pišeš se Dragon-Malfoy. Dragon po moji in Malfoy po atijevi strani. Za tvoj drugi priimek, bi ti moral povedati ati."
Tukaj sem nehala brati. To mi bi ati moral povedati že prej? Zakaj mi ni? In čutila sem kot bi mami bila jezna na atija. Bila sem jezna, a sem pismo hotela prebrati do konca:
"3. Čez štiri mesece boš dobila malo sestrico. Če boš imela idejo za ime mi pošlji sovo.
4. S tvojim atijem sva se ločila. On bo k sebi vzel Jacoba, jaz pa ebe in tvojo nerojeno sestrico. Zelo te pogrešam!
Tvoja mamica"
To ni pravično! Zakaj se to dogaja meni. Najprej glasovi, napačni dom, tatu, sestrica in zdaj še ločitev? Zakaj?! To je bilo name preveč pritiska, zato sem začela jokati. Sedela sem na koncu mize saj ni hotel nihče iz Drznvraana sedeti z menoj, zaradi mojega priimka, Grace pa je že pojedla zato se je šla v dom pripraviti na pouk. Nikogar ni bilo, ki bi me lahko potolažil. Takrat pa je nekdo prisedel zraven mene. Deški glas me je vrašal: "Je kaj narobe?" Dvignila sem pogled in odmaknila svoje mokre črne lase. Bil je Harry Potter, a ne tisti pravi. Bil je njegov vnuk. Imel je take oči kot njegov dedek, ki sem ga enkrat videla v neki knjigi. Včeraj so ga dali v Gryfondom in še bolj cute je od svojega dedka. Zagledal je moje pismo in verjetno videl besedo: ločila. "Sta se starša ločila?" "Ja," sem mu žalostno odgovorila. "Vse bo OK," mi je rekel in se dotaknil moje roke. Čutila sem, kako sem zardela. Zaljubila sem se! Takrat je svojo roko odmaknil, vstal ter šel. Tam sem sedela še pet minut dokler se nisem zbrala ter šla v dom.