..."Lexi! Lexi prosim! Nisem tako mislila..." je do nje pritekla Sarah, vsa zadihana. Lexi je hitro rekla: "Je že okej. Vem, čudno je bilo. Samo..." . Naenkrat je utihnila. "Prosim, povej mi kaj je bilo. Je kaj narobe z mano?". Lexi je potiho zagodrnjala: "s tabo ne. S hišo pa...".
"Si kaj rekla?" je Sarah vprašala. "Ne ne, nič..." je hitro rekla Lexi. Lexi je vedela, da ji mora povedati. "Nič takega ni, samo... O tvoji hiši krožijo razne čudne govorice...". Sarah je prebledela. "Govorice? Kaj misliš s tem?". Lexi je skomignila. "Saj veš, razne zgodbe...". Sarah jo je pozorno poslušala, a jo je prekinila. "So resnične?" je vprašala, vidno zaskrbljena. "Nihče ne ve..." je odvrnila Lexi. Videla je, da je Sarah zaskrbljena. "Hej! Hej pomiri se! Sigurno si je zgodbo nekdo samo izmislil...". Sarah ni zdržala več: "Katero zgodbo???" je vprašala. Ker ji Lexi ni hotela povedati nič več, se je le sprijaznila. Ni se sprijaznila s tem, da bo ostala brez odgovora. Sprijaznila se je s tem, da ga bo poiskala sama.