..."Dekleti, kaj se pa gresta?" ju je ogovorila knjižničarka. "V knjižnici smo! Bodita vendar malce tišje." Sarahin obraz je bil mešanica groze, prestrašenosti in presenečenosti. Bila je popolnoma osupla. Mislila je, da... da je bila njena hiša dom Skrivnostnega dekleta, ki je pisala dnevnik. Očitno ni bila nikoli dom. Bila je sirotišnica.
"Dekleti, knjižnica se zapira." ju je z zdolgočasenim glasom opozorila knjižničarka. Sarah jo je prepoznala. Bila je tista, tista visoka knjižničarka, ki jo je srečala prvi dan v knjižnici. Sarah je bila še vedno presenečena, zato je preprosto odložila časopis in nemo odšla domov. No nekaj časa je bila res tiho, potem pa je eksplodirala. Vprašanja so se kar usula iz nje.
"Ampak kako je to sploh mogoče?" je Sarah že šestič ta dan spraševala Lexi na poti domov. Lexi ni imela odgovora. Bilo je že pozno, zato se je poslovila in odšla domov.
Lexi spet ni mogla spati. Kako pa bi lahko? Raje je le izpod postelje potegnila dnevnik in začela brati.