Dragi dnevnik!

Že zelo dolgo nisem pisala šele danes sem te našla pod posteljo
no kakšen mesec sem že v kopru in moje življenje se slapša iz groznega na najslapšega. Ko sem še živela v Novem mestu je bilo moje življenje popolno, imela sem prijatelje, fanta, bila sem najpriljubljenejša v razredu zdaj sem pa tukaj navadna luzerka.
No šola se je končala in najprej sem bila zelo vesela dokler niso vsi odšli na morje, na bazene h babicem jaz pa sem tukaj doma.
Zagotovo si mislite " saj živiš v kopru ves čas si lahko gledaš morje kar skozi svoje okno" no ves čas dežuje in starši mi ne dovolijo ven na plažo ker so se tukaj pojavili lopovi. Zato brez spremstva staršev ne smem nikamor.
no to da sem edina 12 letnica v Kopru še ni najhuje no zredila sem se za 5 kilogramov pa so se počitnice komaj začele zdaj si niti na lasno dvorišče ne upam it. izgledam že kot slon samo še rilec in siva koža mi manka
no moram iti
lepo bodite boljše kot jaz