ŽIVLJENJE V DRUGIH BARVAH /nesreča #2/
18
Olleh ljudje! Tu je končno nov del! Uživajte <3
Odločiti kaj? Odločiti kje bom živela; pri mami ali očetu. Preprosto ju dovolj poznam da vem, de ne bosta zdržala več veliko časa skupaj. Ta trditev se mi je zarila v srce kot najostrejši nož kar si ga lahko človeštvo zamisli, saj je z vsakim dnevom postajala bolj možna in resnična. Tudi vem, da mi ne bosta dovolila kar tako na en teden ali kaj podobnega nekaj časa pri enemu živeti drug teden pa pri drugemu, kot je to pri nekaterih mojih sošolcih in znancih.
Glasno sem zavzdihnila od gležnja in strtega srca hkrati. Spet sem čutila vroče solze, ki so se poskušale prebiti na plano. Kreganje ni potihnilo sem pa slišala nov zvok. Lajež! Iz moje sobe je cela vesela pritekla moja Aja. Aja je moja psička pasme Sibirski haski, ki sem jo dobila po eni od mnogih neuspešnih operacijah oči, ki so samo denar pobirale. Za trenutek sem pozabila na bolečino in jo veselo objela. Na svojem licu sem začutila njeno toplo in lepljivo slino a sem imela to psičko najraje na svetu. Nasmehnila sem se in uživala v trenutku a mi je moj gleženj kmalu pokvaril vse. Aja me je probala prevrniti, da bi se igrali a je gleženj nasprotoval z bolečino. »Ah!« sem od bolečine zajavkala uboga psička pa je mislila, da me je popraskala in se cvileče ulegla na tla pred moje noge, kot, da se bi mi hotela opravičiti. Pogledala sem jo in se sklonila da bi jo pobožala.
Zbudila sem se z znanim vonjem in osvetljavo okoli mene- bolnica. Ta kraj mi nikakor ni všeč. Ležala sem na trdi neudobni postelji in gledala v strop. Moj zadnji spomin je bil, da sem se sklonila… in preveč obremenila gleženj. Očitno sem padla v nezavest. Ob moji postelji sta sedela mama in oče. Na obrazu se jima je videlo, da imata veliko za povedati a so bila njuna usta zaprta. Pogledala sem svoj gleženj iz začudenja, da me je tako hitro nehal boleti.
Obrnila sem se k staršem: »koliko časa sem bila nezavestna?« noben od njiju mi ni odgovoril. Izgledala sta žalostna zdaj, ko sem ju bolje pogledala. »Čakajta- Kje je Aja?!« sem zgroženo vprašala. Aja je bila dobro vzgojena psička in imela je dovoljenje, da me je spremljala povsod: tudi v bolnici a zdaj je ni bilo. Vedno je bila tam in me vsaj malo spravljala v boljšo voljo a zdaj je ni bilo nikjer. »Ne!« sem zakričala. NE! »Aveline-« se je oglasila mama s strtim pogledom. »Aja… Aja je bila raven, ko smo te našli na tleh nezavestno. Poklicala sva reševalce in prišla je tudi policija… Psa so obtožili ker je bila edina zraven in ni bilo nič drugega…« glas se ji je zlomil tako kot se mi je zlomilo srce.
Moja Aja je bila obsojena na usmrtitev. MOJA Aja! Tista prijazna psička ki niti muhi ne bi škodila?! Nemogoče. Verjetno je imel policaj slab dan ali pa ni dobil kave ali pa- mučno sem iskala odgovore na že odgovorjeno vprašanje. Ni bilo mogoče. Ne ne in ne! Sanjala sem. Nisem se še zbudila iz nezavesti to ni moglo biti mogoče! Preprosto! Če bi imela zdravo nogo in srce bi kar oddivjala na policijsko postajo in jim povedal par krepkih a nisem mogla. Še dih se mi je ustavil. Cel svet se je ustavil za nekaj bolečih sekund. Aje ni več.
»Saj je bila že stara…« se je oglasil oče. Pogledala sem ga z morilskim pogledom. Aja mi je pomagala v enem dnevu bolj kot on v celem življenju. Vsak dan! Bila je edino živo bitje ki me je spravljalo v veselje in ji dajalo smisel življenja in ta starec si upa reči da je bila njena dvoletna psička stara?! »Pri mami bom,« sem se v tistem trenutku odločila. Oče me je pogledal v smislu: kako pa ti to veš?! A mama je pokimala in me prijela za roko: »Ava res mi je žal a z tvojim očetom…« srepo ga je pogledala »ne moreva več«. Pogumno sem prikimala. Že nekaj let sem pričakovala ta dan.
---------------------------------------------
Aloha!
Hvala če si prebral/a mojo zgodbico do konca!! Hvala hvala hvala!!!! Aja opravičujem se, da novega dela ni bilo veliko časa ampak nimam veliko časa čeprav so počitnice... Začela bom tudi brati zgodbe ko bom imela čas zato lahko komentirate naslove katere bi morala prebrati! Komentarji mi vendo polepšajo dneve ne vete koliko sem hvaležna, da sploh kdo bere :heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:LYZMMMM:blowfish:
Vaša presenečena *Galaxy Ginny*:heartpulse::purple_heart:
Odločiti kaj? Odločiti kje bom živela; pri mami ali očetu. Preprosto ju dovolj poznam da vem, de ne bosta zdržala več veliko časa skupaj. Ta trditev se mi je zarila v srce kot najostrejši nož kar si ga lahko človeštvo zamisli, saj je z vsakim dnevom postajala bolj možna in resnična. Tudi vem, da mi ne bosta dovolila kar tako na en teden ali kaj podobnega nekaj časa pri enemu živeti drug teden pa pri drugemu, kot je to pri nekaterih mojih sošolcih in znancih.
Glasno sem zavzdihnila od gležnja in strtega srca hkrati. Spet sem čutila vroče solze, ki so se poskušale prebiti na plano. Kreganje ni potihnilo sem pa slišala nov zvok. Lajež! Iz moje sobe je cela vesela pritekla moja Aja. Aja je moja psička pasme Sibirski haski, ki sem jo dobila po eni od mnogih neuspešnih operacijah oči, ki so samo denar pobirale. Za trenutek sem pozabila na bolečino in jo veselo objela. Na svojem licu sem začutila njeno toplo in lepljivo slino a sem imela to psičko najraje na svetu. Nasmehnila sem se in uživala v trenutku a mi je moj gleženj kmalu pokvaril vse. Aja me je probala prevrniti, da bi se igrali a je gleženj nasprotoval z bolečino. »Ah!« sem od bolečine zajavkala uboga psička pa je mislila, da me je popraskala in se cvileče ulegla na tla pred moje noge, kot, da se bi mi hotela opravičiti. Pogledala sem jo in se sklonila da bi jo pobožala.
Zbudila sem se z znanim vonjem in osvetljavo okoli mene- bolnica. Ta kraj mi nikakor ni všeč. Ležala sem na trdi neudobni postelji in gledala v strop. Moj zadnji spomin je bil, da sem se sklonila… in preveč obremenila gleženj. Očitno sem padla v nezavest. Ob moji postelji sta sedela mama in oče. Na obrazu se jima je videlo, da imata veliko za povedati a so bila njuna usta zaprta. Pogledala sem svoj gleženj iz začudenja, da me je tako hitro nehal boleti.
Obrnila sem se k staršem: »koliko časa sem bila nezavestna?« noben od njiju mi ni odgovoril. Izgledala sta žalostna zdaj, ko sem ju bolje pogledala. »Čakajta- Kje je Aja?!« sem zgroženo vprašala. Aja je bila dobro vzgojena psička in imela je dovoljenje, da me je spremljala povsod: tudi v bolnici a zdaj je ni bilo. Vedno je bila tam in me vsaj malo spravljala v boljšo voljo a zdaj je ni bilo nikjer. »Ne!« sem zakričala. NE! »Aveline-« se je oglasila mama s strtim pogledom. »Aja… Aja je bila raven, ko smo te našli na tleh nezavestno. Poklicala sva reševalce in prišla je tudi policija… Psa so obtožili ker je bila edina zraven in ni bilo nič drugega…« glas se ji je zlomil tako kot se mi je zlomilo srce.
Moja Aja je bila obsojena na usmrtitev. MOJA Aja! Tista prijazna psička ki niti muhi ne bi škodila?! Nemogoče. Verjetno je imel policaj slab dan ali pa ni dobil kave ali pa- mučno sem iskala odgovore na že odgovorjeno vprašanje. Ni bilo mogoče. Ne ne in ne! Sanjala sem. Nisem se še zbudila iz nezavesti to ni moglo biti mogoče! Preprosto! Če bi imela zdravo nogo in srce bi kar oddivjala na policijsko postajo in jim povedal par krepkih a nisem mogla. Še dih se mi je ustavil. Cel svet se je ustavil za nekaj bolečih sekund. Aje ni več.
»Saj je bila že stara…« se je oglasil oče. Pogledala sem ga z morilskim pogledom. Aja mi je pomagala v enem dnevu bolj kot on v celem življenju. Vsak dan! Bila je edino živo bitje ki me je spravljalo v veselje in ji dajalo smisel življenja in ta starec si upa reči da je bila njena dvoletna psička stara?! »Pri mami bom,« sem se v tistem trenutku odločila. Oče me je pogledal v smislu: kako pa ti to veš?! A mama je pokimala in me prijela za roko: »Ava res mi je žal a z tvojim očetom…« srepo ga je pogledala »ne moreva več«. Pogumno sem prikimala. Že nekaj let sem pričakovala ta dan.
---------------------------------------------
Aloha!
Hvala če si prebral/a mojo zgodbico do konca!! Hvala hvala hvala!!!! Aja opravičujem se, da novega dela ni bilo veliko časa ampak nimam veliko časa čeprav so počitnice... Začela bom tudi brati zgodbe ko bom imela čas zato lahko komentirate naslove katere bi morala prebrati! Komentarji mi vendo polepšajo dneve ne vete koliko sem hvaležna, da sploh kdo bere :heart::yellow_heart::green_heart::blue_heart::purple_heart:LYZMMMM:blowfish:
Vaša presenečena *Galaxy Ginny*:heartpulse::purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! pa ne Aja!!!!!!!!!!!! :sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:zelo dobro pišeš!!! komaj čakam na nov del!!:heart::heart::heart::two_hearts::two_hearts::two_hearts::two_hearts:
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodbaaaaaa jeeeeeeeeee!!!!!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ajaaaa:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:
Komaj čakam nov del
Komaj čakam nov del
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Seveda sva uživala v tvoji novi zgodbici in seveda se že veseliva nadaljevanja :grinning::grinning::grinning::grinning::grinning:
1
Svenko in Swatka
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Supeeeer zgodba:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: hitro nov del:heart_eyes:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Aja:cry: Drugače pa res odlično pišeš in komaj čakam novi del :)
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
omg jes sem se dejansko cmerla poleg:cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry::cry:. komaj čakam novi del!!!!!!!!!!!
1
Moj odgovor:
Upam, da kdo posluša
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...