Hej hoj!
To je nov del moje zgodbe Zlomljene besede in komaj čakam, da ga preberete saj sem na njem delala kar nekaj časa.
Upam, da vam bo všeč.
Sending love
Vedno vaša Disney<3
______________________________________________________________________________
Po nekaj urah letenja smo končno prispeli v London. Videla sem Big Ben in začela razmišljati o tem kako sta se moja starša tukaj pred 23-imi leti spoznala prav tukaj na tem letališču ko je moja mama stregla očetu kot stevardesa na letalu iz Londona v Texas.
Zaljubila sta se, preselila, kupila hišo, imela tri otroke in čež čas je mama zbolela. Odkrili so ji raka na pljučih in ta se je že močno razvil, tako, da ji niso mogli veliko pomagati. Borila se je do zadnjega, ko je v bolnišnici umrla manj kot eno leto nazaj. Tistega klica mojega očeta ne bom pozabila dokler sama ne doživim dneva, ko bom zapustila ta svet. Izkrcali smo se iz letala in čakali na našo prtljago, ko sem se na enkrat zagledala v letalo, ki je vzletelo na sosednji vzletni pisti ravnokar.
Na žalost nisem gledala pred sabo in se spotaknila ob rjavo torbo, ki je ležala ob mojih nogah. Ko sem že mislila, da bom padla me je močna roka ujela za pas in me vzdignila k sebi. Roka, ki me je ujela je pripadala fantu. Ne zanikam dejstva, da je kar čeden a mislim, da ob celotni selitvi nimam časa za najstniške romance, ki bi mi še bolj popestrile že tako pestro življenje. Pogledala sem ga v oči ko sem opazila, da on že strmi direktno v moje. Njegove temno modre oči sem lahko primerjala z barvo temnega oceana prek katerega smo leteli ravnokar. "A si v redu?" me je vprašal z globokim a hkrati zelo nežnim hlasom, kot, da bi me njegove besede lahko zlomile na pol. Z neznanega razloga tresočim glasom sem mu odgovorila. "Ja v redu sem." Pokimal je nato pa počasi odstranil svojo roko iz mojega pasu. Nenadni premik me je predramil iz mojega strmenja v njegove oči in v hipu sem pograbila svoj kovček in odšla za očetom poiskat naš taksi, ki nas bo peljal do našega novega doma.
Po nekaj minutah čakanja se je taksi le prikazal in prtljago smo zložili v prtljažnik, ki se je zaradi čudne oblike avtomobila komaj zaprl. Posedli smo se in odpeljali. Še zadnjič sem videla fanta, ki me je ujel pred padcem. Pogledala sem ga globoko v oči medtem, ko je taksi odpeljal iz letališča proti mestu. Novo življenje, že prihajam....