GeOrgIjiNo PiSmo
In minil je en teden, dva in kot iz nenada je bil tukaj 31. Avgust. Zoe je skoraj poskakovala od veselja. Svoje stvari si je pospravila v kovček in zdaj morila mamo z vprašanji o Bradavičarki. Mama ji je govorila in pripovedovala o grajskem posestvu, mogočnemu Hagridu in žvandrih, skrivnih hodniki, še in še. Govorila je sicer prijazno in s pogledom, v katerem si skoraj lahko videl vse prizore, toda tudi s kančkom naveličanja. Zoe jo je o Bradavičarki spraševal ves čas odkar sta prišli s Prečne. Tako sta preživeli veliko poletnih večerov. Ko sta večerjali, je nekaj potrkalo na okno. Bila je lepa pegasta sova. Zoe je stekla k oknu in ji ga odprla. Sova ji je na glavo odvrgla pismo in poletela stran. Zoe je pogledala od koga je in opazila, ime njene sestre. Odprla je ovojnico. Zoe je stekla nazaj k mami in ji rekla: »Mami! Georgia mi je pisala!« Začela je naglas brati pismo. » Draga Zoe! Vse čestitke, da si bila sprejeta na najboljšo čarovniško šolo na svetu! Tukaj je večinoma mirno. Toda dogaja se ena skrivnostna stvar (ki te bo ZAGOTOVO zanimala) na kliniki (Zoejina sestra dela kot negovalka divjih čarobnih živali) je vse več mrtvih živali, četudi so bile pred smrtjo zdrave. Na vseh, ki so umrle take nenadne smrti, je črno znamenje, podobno navadni pumi. Poleg tega smo našli več zelo dobro zgrajenih skrivališč in čudne nevihte, ki ( to kar čutim!) so zagotovo prežete z magijo. Očka mi pri vsem pomaga, kakor se da. Pozdravi mami, in ne razbijaj si glave s to skrivnostjo. Lep pozdrav, Očka in Georgia. « Zoe je pogledala k mami. Ta je Zoe samo nemo opazovala. »Kaj je? Gledaš me kot da bi… Aaaa!« zoe je zavpila, saj se je dvignila v zrak za pol metra in okoli nje je škrlatno zažarelo. Nekaj trenutkov je tako lebdela, in pristala. »Kaj se je zgodilo?!« je zavpila Zoe. »Nekoč boš izvedela. Pozabate! « je rekla mama. Zoe je iz glave potegnila svetlo moder pramen. Zoe je gledala nekoliko megleno, a pogled se ji je kmalu spremenil. »Čas za spanje ljubica.« je rekla mama. Zoe je prikimala in odšla po stopnicah v sobo. Preden je zaspala, je poskusila ugotoviti, kaj se je zgodilo potem, ko je prebrala pismo. Na koncu je samo zaspala in čez noč pozabila na to.