*i*Dragi L. D.,*i*
*i*osebi, ki mi pomeni vse.*i*
----------------------------------------
"No, boš že povedal zakaj smo tu?" je nekoliko nevčakano reklo dekle. "Ja," se je oglasil Elvis:"tudi mene zanima, zakaj smo tu!" Njun oče je premislil, nato pa spregovoril:"Vidita tista tam vrata?" Pokazal je na kot sobe, kjer so bila bela vrata z zlatim obrobom. Izpod njih je uhajala nežba svetloba. "Tam notri gremo mu oziroma,"je rekel oče in se obrnil proti hčerki:"greš tja noter ti." "Jaz? Zakaj samo jaz?" je Izabella presenečrno vprašala gospoda Wooda. Ta ji je odvrnil:"Za vrati je gospa, s katero boš kupila vse stvari." Ampak zakaj jih ne bi z vama?!" je ostro rekla Iza, katere glas se je močno povzdvignil. Oče je rekel:"Tako pač je. Ne moremo kar vsi iti nakupovati učbenike. Le če nekaj potrebujemo, lahko gremo tja. Midve z Elvisom te bova počakala zunaj, pri avtu. Ti pa pojdi tja, k tistim vratom, v redu?" Hčerka ga je grdo pogledala, nato pa odvrnila:"Ne, sploh ni v redu! Zakaj je potem šel Elvis zraven? Kaj bom z TISTO gospo počela, kam bova šli?" Gospod Wood se ji je zgolj nasmehnil, nato pa Elvisu pomignil, naj gre k vratom. Izabella je odkorakal za njim, pri čemer je pridobila kar nekaj pozornosti. "Ubogaj me, prosim. Potrkaj na vrata in se predstavi. Tam bo mlajša gospa in naredi vse kar ti reče. Zaupaj mi, želim ti le dobro," je rekel oče, nato pa odprl vrata. "In srečno," je še dejal preden sta z Elvisom odšla iz gostilne. Izabella je nekaj časa razmišljala. Čez nekaj trenutkov se je odločila, da očeta uboga. Počasi je hodila prek prostora v katerem je bilo veliko ljudi. Ko je prišla do vrat, se je obotavljala, a nazadnje je potrkala. Čez trenutek ali dva, ji je vrata odprla lepo dekle, ki ni imelo več kot 30 let. Lasje, ki so se lesketali, so ji padali malo čez ramena. Ko je videla Izabello, se ji je nasmehnila. Imela je temne, lesketajoče se oči, v katerih je Iza zaznala veliko enegrgije. Nekaj trenutkov je zrla v postavo pred sabo in šele ko se je zavedala, kako neumno je izoadla, je spregovorila:"Em... Sem Izabella Wood in oče mi je rekel, naj grem sem. Prišla sem po učbenike za prvo leto na akademiji za..." še preden je stavek povedala do konca, jo je punca prekinila:"Živjo, Izabella...."
————————————–———————————
Dober dan PILovci in PILovke!
Tukaj se zaključuje današnji del zgodbe Zvesta črnini. Upam, da vam je bil všeč. Vesela bom, če se bo kdo odločil zgodbo komentirati ali lajkati.

Lepo se imejte,
#S2 :upside_down: