Hello :wave:!
Danes je valentinovo :heart: in zato sem napisala ljubezensko zgodbo! Kot ste izglasovali, se zgodba dogaja v Franciji, jaz pa sem določila, da se dogaja med drugo svetovno vojno. Veselo branje :wink:!
1. POGLAVJE: MORDA ZA VEDNO LOČENA
Samo o njem mislim. Samo o njem sanjam. Samo on mi daje moč, da se borim z dnevom. Samo on daje smisel mojemu življenju. Njegove sive oči in njegovi svetli lasje so mi v navdih. Njegovo ime je Gaspard, moje ime pa je Cynthia.
Skupaj z Gaspardom sva hodila v osnovno šolo. Bila sva najboljša prijatelja. Jaz sem pomagala njemu, on je pomagal meni. Gaspard je šel v francosko vojsko in postal vojak, jaz pa sem šla na fakulteto in postala kemik. Gaspard je bil že od nekdaj zelo pogumen in mesto v vojski je bilo zanj popolno. Mene pa je že od nekdaj zanimala kemija in njene skrivnosti. Tudi če nisva bila v isti šoli in v drugačnih službah, sva bila še vedno prijatelja. Nekaj mesecev nazaj mi je povedal, da me ljubi in jaz sem mu povedala isto. Takrat sem prvič okusila njegove preveč popolne ustnice. Kmalu sva se zaročila in res sva bila srečna. Bolj kot kadarkoli. A usoda naju je kmalu ločila.
Nekaj tednov nazaj se je začela druga svetovna vojna tudi v Franciji. Gaspard je moral iti v Veliko Britanijo in se tam boriti. Od tistega usodnega dne, ko sem ga morda zadnjič poljubila, ga nisem več videla.
Vsako noč gledam v zvezde. Ena izmed zvezd mi vedno sije v očesu močneje kot druge. To je Gaspard, si mislim. Se me še sploh spomni? Njegove zaročenke, Cynthie. Se spomni najinih poljubov, ki so se vlekli dolge minute?Morda da, morda ne.
2. POGLAVJE: ŽALOST ZA VSE VEČNE ČASE
Mama me je zjutraj poslala v trgovino. Bila je na vozičku in sama ni mogla hoditi, zato je vedno poslala v trgovino mene ali mojega brata.
Šla sem po ulici in videla mladi par, ki se smeje. Takoj sem pomislila na Gasparda. Zavzdihnila sem in šla najprej proti trgovini.
Ko sem prišla iz trgovine, me je ustavil narednik Pierre.
"Cynthia, dobil sem informacije o Gaspardu," mi je rekel.
"Res? Kaj se dogaja," sem vsa živčna vprašala.
"Gaspard je bil ... ubit," je ne preveč veselo povedal narednik.
Najprej nisem mogla verjeti. Kako je lahko mrtev?
"Vse bo v redu," mi je rekel in me prijel za ramo, nato pa odšel.
Cel dan sem preživela na svoji postelji in jokala. Nisem mogla verjeti, da sem ga izgubila za vedno. Kako je to mogoče? Spomnila sem se vsega. Kako sva se smejala do solz in kako sem ga prvič poljubila.
EPILOG
To noč, ko je Cynthia izvedela, da je Gaspard mrtev, je Cynthia naredila samomor. Pripravila je strup s pomočjo knjige za strupe, v kozarec nalila vodo in nato strup ter pila vse do zadnje kapljice.
"Če je Gaspard mrtev, moram biti tudi jaz," so bile njene zadnje besede, preden je mrtva padla na tla.