Smetišnica.jpg "Dekle we can do this")
Lajkajte:gift_heart: oz. komentirajte, velja isto kot pri vzeh ostalih, če ne bo odziva, zaključim.:stuck_out_tongue_closed_eyes:
*Lily.
Vlak se nenadoma ustavi. Res čudno. Nemudoma potegnem ven palico. Previdno priprem vrata. Zasliši se Lunin krik. Vseeno mi je, kaj pravi Katie. Kdor pripravi Luno do tega, da zakriči, ne more biti pri volji za pogovor. Zdaj tudi ona povleče palico na dan. Prišla je do enakih ugotovitev kot jaz. Čez nekaj trenutkov udrejo tudi v najin kupe. Ogledajo si naju. Nato eden zakriči, naj zgrabijo Katie in eden nemudoma uboga. Moja kletev hromljenja ga zadene naravnost v prsi. A to je bil le eden. Trije zgrabijo mene, Katie le eden. Zvežejo nama roke, vzamejo palico in potegnejo ruto čez oči.
Naženejo naju na hodnik. Tam jih čaka še nekaj. Privežejo naju še k dvema ujetnicama. Napotimo se naprej po hodniku in pri prvem izhodu dol z vlaka.
Nekdo predirljivo zažvižga. Slišim pisk lokomotive. Vlak je odpeljal in kar je najslabše, brez nas.
Hodimo približno petnajst minut. Zdi se mi, da se pot kar strmo vzpenja. Vsekakor slišim sopihanje napadalcev. Zdaj se ustavimo in odvežejo nam oči, roke pa ostanejo ujete. Ozrem se. Stojimo na vrhu nekega hriba. Skoraj je že večer. Ujetnica je poleg mene, Katie in Lune tudi Natalie Patterson iz Pihpuffa. Tako kot jaz ima bunkeljske starše. Tako za naju dve razumem, da so naju ugrabili. Saj smo vendar sredi vojne proti bunkeljnom in brezkrvnežem. Ampak, kaj je narobe s Katie in Luno? Dobro vprašanje.
Ni dosti časa za razgledovanje. Zasukamo se na mestu in poloti se me doslej neznani občutek, da me bo nkam posrkalo. S Hermiono sva dosti govorili o njem. Prvič sem se zares priklopno izdejanila. V neznano.
*Katie.
Zvežejo nama roke, vzamejo palici in zakrijejo oči. Nato naju naženejo na hodnik, kjer naju privežejo še k dvema jetnicama. Odpeljejo nas na vrh bližnjega hriba, kjer nam odvežejo oči. Nato se izdejanimo...nekam.
Pristanemo na peščenih tleh. Vse nas pomeče na tla, saj smo zvezane skupaj. Medtem, ko se s celo vrsto neuspešnih poiskusov poskušamo postaviti na noge (Lily je naravnost nemogoča; vzeče kot zmešana in se za nobeno ceno noče umiriti) se živa meja premakne. Preoblikuje se v človeški obraz, ki spregovori:
"Zakaj prihajate?"
To tudi mene neznansko zanima. Eden izmed naših ljubih ugrabiteljev odgovori: "Imamo dve brezkrvnici in hčerki starega Xena."
"Stopite naprej."
Živa meja se razmakne in pokaže vrata. Ta se že odprejo in stopimo skoznja. Potiskajo nas po tlakovani poti do hiše. Nek jedec takoj zagrabi za tolkalo v obliki kače in trikrat potrka. Odpre nam čokat moški z drobnimi prašičjimi očmi in slamnatimi lasmi, ki mu rastejo tako, kot bi mu na glavo poveznili skledo in pokosili vse, kar je štrlelo ven. Na nekoga me spominja...
AHA! Ga že imam! To je zagotovo oče dve leti starejšega sošolca Vincenta Crabba. Le kaj počenjamo tu?
*Lily.
Vlak se nenadoma ustavi. Res čudno. Nemudoma potegnem ven palico. Previdno priprem vrata. Zasliši se Lunin krik. Vseeno mi je, kaj pravi Katie. Kdor pripravi Luno do tega, da zakriči, ne more biti pri volji za pogovor. Zdaj tudi ona povleče palico na dan. Prišla je do enakih ugotovitev kot jaz. Čez nekaj trenutkov udrejo tudi v najin kupe. Ogledajo si naju. Nato eden zakriči, naj zgrabijo Katie in eden nemudoma uboga. Moja kletev hromljenja ga zadene naravnost v prsi. A to je bil le eden. Trije zgrabijo mene, Katie le eden. Zvežejo nama roke, vzamejo palico in potegnejo ruto čez oči.
Naženejo naju na hodnik. Tam jih čaka še nekaj. Privežejo naju še k dvema ujetnicama. Napotimo se naprej po hodniku in pri prvem izhodu dol z vlaka.
Nekdo predirljivo zažvižga. Slišim pisk lokomotive. Vlak je odpeljal in kar je najslabše, brez nas.
Hodimo približno petnajst minut. Zdi se mi, da se pot kar strmo vzpenja. Vsekakor slišim sopihanje napadalcev. Zdaj se ustavimo in odvežejo nam oči, roke pa ostanejo ujete. Ozrem se. Stojimo na vrhu nekega hriba. Skoraj je že večer. Ujetnica je poleg mene, Katie in Lune tudi Natalie Patterson iz Pihpuffa. Tako kot jaz ima bunkeljske starše. Tako za naju dve razumem, da so naju ugrabili. Saj smo vendar sredi vojne proti bunkeljnom in brezkrvnežem. Ampak, kaj je narobe s Katie in Luno? Dobro vprašanje.
Ni dosti časa za razgledovanje. Zasukamo se na mestu in poloti se me doslej neznani občutek, da me bo nkam posrkalo. S Hermiono sva dosti govorili o njem. Prvič sem se zares priklopno izdejanila. V neznano.
*Katie.
Zvežejo nama roke, vzamejo palici in zakrijejo oči. Nato naju naženejo na hodnik, kjer naju privežejo še k dvema jetnicama. Odpeljejo nas na vrh bližnjega hriba, kjer nam odvežejo oči. Nato se izdejanimo...nekam.
Pristanemo na peščenih tleh. Vse nas pomeče na tla, saj smo zvezane skupaj. Medtem, ko se s celo vrsto neuspešnih poiskusov poskušamo postaviti na noge (Lily je naravnost nemogoča; vzeče kot zmešana in se za nobeno ceno noče umiriti) se živa meja premakne. Preoblikuje se v človeški obraz, ki spregovori:
"Zakaj prihajate?"
To tudi mene neznansko zanima. Eden izmed naših ljubih ugrabiteljev odgovori: "Imamo dve brezkrvnici in hčerki starega Xena."
"Stopite naprej."
Živa meja se razmakne in pokaže vrata. Ta se že odprejo in stopimo skoznja. Potiskajo nas po tlakovani poti do hiše. Nek jedec takoj zagrabi za tolkalo v obliki kače in trikrat potrka. Odpre nam čokat moški z drobnimi prašičjimi očmi in slamnatimi lasmi, ki mu rastejo tako, kot bi mu na glavo poveznili skledo in pokosili vse, kar je štrlelo ven. Na nekoga me spominja...
AHA! Ga že imam! To je zagotovo oče dve leti starejšega sošolca Vincenta Crabba. Le kaj počenjamo tu?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba ne nehaj pisat
3
Naredi, prosim drug del!!!
Ja,res ne super! ! !Ne nehat pisat!!!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja, res. Ne nehat:ok_hand::slight_smile::ok_hand::heart_eyes:
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(187)
Srednje.
(136)
Ni mi všeč.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
ful je kul men vsec, da pac smrekca je pri ...
...brcam vse naokrog vend mrož me ne spusti....
