KAKO SI?

Dan na dan sem ujeta med štirimii stenami.
Prazno strmim v zaslon računalnika,
ter se sprašujem,
ali je to res življenje.

Telefon nikoli ne zazvoni,
nikoli ne zaslišim zvoka dobljenega sporočila.
Zato se počutim, kot da sem nevidna.
Kot da me vsi spregledajo.

Vem, da se med sabo pogovarjajo.
Vedno so se in vedno se bodo.
Ampak ka me iz tega izključuje?
Sem problem jaz ali oni?

Včasih si samo zaželim, da bi dobila sporočilo ali klic.
Od nekoga. Sošolca. Sošolke. Ni pomembno.
Da se ne bi počutila več tako osamljeno.
Samo en 'KAKO SI?'. Samo eden.


Inspiracijo sem dobila iz naslova KAKO SI, iz ene druge pesmi na pisalnici, upam da ne zamerite da sem si izposodila naslov.
Lp, No Name