ali je moj oče perverznež?
0
deklica556
Odkar sem ratala najstnica se moj tata ful čudno Obnaša okoli mene in moje sestre, še sploh ko njegove punce ni doma. Vsakič komentira moje žensko telo in me za “hec“ udari po riti. To meni ni ušeč in me je ful strah, da moj tata proba še kaj drugega na meni. Moji starši so ločeni in že nekaj let moj tata vedno dejta same mlajše punce zato še bol sumim nekah čudnega. a je to normalno ali sem paranoična?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nevem kako ti lahko pomagam ampak če imaš dobre odnose s svojo mami ji lahko to zaupas ali pa svojemu očetu sam povej da ti to ni všeč
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
prosim hitro pejte sran od njegaaa!!! pac tu je cis crazyy in pedofilsko! poklici svojo mami ali pa nekiga ki mu zaupas in lrosim povej!
lp, TEA
lp, TEA
0
TEA
usi ocetje pac niso najbl okej ane a ves kokrat se je ze zgodil da je oce spolno zlorabu svoju lastno hcerko tko preveckrat
sej ne pravm da se bo to zdej njej zgodil ampak ce misl da njen oce tega ne dela kot kaksen hec ali pa kaj ceprau ne vem zakaj bi to tudi kot hec delal je bols da komu ki mu res zaupa pove zato ker je to zelo resna stvar
sej ne pravm da se bo to zdej njej zgodil ampak ce misl da njen oce tega ne dela kot kaksen hec ali pa kaj ceprau ne vem zakaj bi to tudi kot hec delal je bols da komu ki mu res zaupa pove zato ker je to zelo resna stvar
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
priporocam da cim prej nekumu poved sej lahk da je res sam zajebancija amoak mu rec da ti to ni usec in ce se se kr nadaljuje pejd enmu pivedat pa probi bit pr mami ker je ze ful kudi ko so bli njihovi fotru ful nice pol pa sej vess ka…
0
clovekinja
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
kaj tako dramo zganjate. lahko da je res mal sumljiv, po opisu vedenja, ampak mene tut moj oči kdaj po riti, ampak mislim da s tem ni nič narobe, dokler gre za hec. če pa misliš da to ni s takim namenom in da ti hoče kej narest pol pa komu povej
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla,
v kolikor se počutiš dovolj varno v odnosu s svojim očetom, lahko najprej tudi njemu poveš, da te njegovo vedenje moti in da ti je zaradi tega neprijetno. Če se ti zdi, da ne bi odreagiral ustrezno ali da pogovor ne bi zalegel, pa ti priporočam, da se o tem zaupaš kakšni drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš. Nihče namreč nima pravice, da nas udari po riti, tudi če je za hec, če nam je ob tem neprijetno, tudi če je tvoj oče. Zato če se ti ne počutiš vredu, tega ne bi smel početi in je prav, da se nekomu o tem zaupaš:blush:
v kolikor se počutiš dovolj varno v odnosu s svojim očetom, lahko najprej tudi njemu poveš, da te njegovo vedenje moti in da ti je zaradi tega neprijetno. Če se ti zdi, da ne bi odreagiral ustrezno ali da pogovor ne bi zalegel, pa ti priporočam, da se o tem zaupaš kakšni drugi odrasli osebi, ki ji zaupaš. Nihče namreč nima pravice, da nas udari po riti, tudi če je za hec, če nam je ob tem neprijetno, tudi če je tvoj oče. Zato če se ti ne počutiš vredu, tega ne bi smel početi in je prav, da se nekomu o tem zaupaš:blush:
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.


