Hej jaz mislim da to ni prava rešitev da se spremeniš (torej da postaneš čusto druga oseba) ampak da greš malo pa po malo na takšno kot hočeš biti ti<3

Pozdravljena!

Veseli me, da si pozorna na pasti nasvetov, ki jih slišiš na spletu. Tvoji dvomi so vsekakor upravičeni.

Se opravičujem za daljši odgovor, ampak se mi zdi pomembno, da ti najprej pojasnim nekaj malega o osebnosti.

Pri človekovi osebnosti pomembno vlogo igrajo genetski dejavniki, vsekakor pa pomembno vpliva tudi naša dejavnost. Naša osebnost se skozi odraščanje in pridobivanje izkušenj spreminja. S starostjo osebe praviloma postanejo bolj sprejemljive in čustveno stabilne. Drastične spremembe osebnosti praviloma niso mogoče. Takšne spremembe so pogosto znak bolezni (npr. hude depresije, demence, nekatere vrste raka ...), poškodb možganov ali stranskih učinkov zdravil. V tem primeru je nujno, da oseba dobi strokovno pomoč.
Do neke mere lahko na svojo osebnost vplivamo tudi sami. Ne moremo je drastično spremeniti, lahko pa poudarimo določene lastnosti, oziroma se pomaknemo bližje drugemu polu. Z izobrazbo lahko postanemo bolj odprti, s tehnikami za sproščanje in uravnavanje čustev bolj čustveno stabilni, z načrtovanjem bolj vestni, z razmišljanjem o sebi ter izboljševanju svojih družabnih spretnosti pa bolj sprejemljivi. To lahko na osebo vpliva pozitivno, saj so nekatere lastnosti v družbi bolj zaželjene in si lahko s tem izboljša svoje življenje. Pretvarjanje, da si nekdo drug kot si, pa seveda naredi ljudi nesrečne. Če je nekdo introvertiran, bo nesrečen, če se bo silil, da je ves čas z ljudmi. Če je nekdo manj odprt, je zanj preizkušanje novih stvari ves čas (npr. potovanja) zelo stresno.

To pripelje do tvojega vprašanja. Alter ego lahko vsekakor pomaga ljudem, da lažje spremenijo določene osebnostne lastnosti ali pa izboljšajo določene sposobnosti.

Da ti predstavim to na primeru:
Mojca je dobra učenka. Mojca se veliko uči, ker je dobra učenka. Mojca ima dobre ocene, ker se veliko uči. Ko Mojca dobi dobro oceno, je ponosna, ker to pomeni, da je še vedno dobra učenka. Če slučajno kdaj dobi slabo oceno, se Mojca bolj potrudi, ker ve, da je dobra učenka in lahko dobi dobre ocene.
Anja je slaba učenka. Anja se ne uči, ker je slaba učenka. Anja ima slabe ocene, ker se ne uči. Ko Anja dobi slabo oceno, ji je vseeno, ker je slaba učenka. Če kdaj dobi dobro oceno, to ne pomeni ničesar, ker ve, da je slaba učenka in ne more ničesar spremeniti.
V tem specifičnem primeru sta Anja in Mojca enako sposobni, vendar je njuna predstava sama sebe drugačna. Mojca meni, da je dobra učenka, zato ravna tako kot bi ravnala dobra učenka. Anja meni, da je slaba učenka, zato ravna tako kot bi ravnala slaba učenka.
Ravno v tem naj bi bil smisel alter ego učinka - mi vemo, da smo nekih stvari lahko sposobni, vendar jih ne počnemo, ker se recimo bojimo, kaj si bodo drugi mislili ali pa se nam zdi težko. Naš alter ego nima teh pomislekov in s predstavljanjem, da smo ta oseba lahko lažje dosežemo naše cilje. Praviš, da te skrbi, da bi s tem izgubila pravo sebe, kar se lahko zgodi. Mogoče je tudi, da se tvoj alter ego tako razlikuje od tebe, da je ta podoba pravzaprav nedosegljiva in se potem zaradi tega samo počutiš še slabše o sebi. Če se boš odločila za to, bodo pozorna, da je alter ego usklajen s tvojimi lastnostmi, cilji, sposobnostmi in željami, ne pa da se recimo trudiš biti neka oseba za katero misliš, da jo bodo drugi občudovali. Če se boš odločila za pristop z alter egom, ga ne uporabljaj ves čas, vendar recimo samo v situacijah, kjer ti je bolj težko (npr. nekateri pevci in športniki uporabijo alter ego med nastopom/tekmo, ne pa v svojem prostem času - ti ga lahko recimo med testom). Najboljše bi bilo, če bi si lahko prebrala knjigo človeka, ki je tako populiziral ta pristop (https://emka.si/products/alter-ego-effect-the-1).

Namesto alter ega lahko poskusiš:
- narediti življenski načrt (skupek ciljev za krajše in daljše časovno odbobje na različnih življenskih področjih in tvojo vizijo tebe v prihodnosti) in se nato pred odločitvami vprašaš "Je to v skladu z mojimi cilji? Me bo to pripeljalo bližje osebi, ki želim postati?" (npr. odločaš se med uporabo TikToka in učenjem, in ugotoviš, da je učenje bolj v skladu s tvojimi cilji)
- poiskati vzornike na različnih področjih (lahko dejanske ali namišljene osebe) in se spomniti na njih, ko si v težki situaciji ter se vprašaš "Kaj bi ta oseba naredila v takem primeru?" (npr. nerodno ti je na zabavi, kjer nikogar ne poznaš, tvoj vzornik pa je zelo klepetav, zato ga poskusiš posnemati in ogovoriš neznanca).
- razmisliti o tem, kaj je najbolje zate in tvojo prihodnost in se v težkih situacijah vprašati "Kaj bi naredila oseba, ki se ima rada?" (npr. odločaš se med tem, da poješ celo vrečko čipsa ali si pripraviš zdrav obrok in se odločiš za zdrav obrok, ker veš, da bi oseba, ki se ima rada, dobro skrbela za svoje telo)
- se pretvarjati, da je v situaciji prisoten majhen otrok in se vprašati "Bi pustila temu otroku, da to naredi? Bi to rekla o otroku?" (npr. o sebi razmišljaš negativne stvari, ker si nekaj malega naredila narobe in ker ne bi teh stvari rekla otroku, si raje poveš, da imaš možnost to popraviti in da ni nič hudega).