Angleščina
4
Bella_nutella
Hi, js sm končala 5.r in men res ne gre angleščina. Znam besede ki smo se jih učil ampak ne znam sestavlat povedi al neki. Naša učitlca za ang je dost stroga in je rekla da bomo naslednje leto grozni. Tud angleške bralne značke nisem nardila ker nisem znala sestavit angleške obnove. Prevajalnik mi ne pomaga,knjige tudi ne. Z mami sva kupili tudi knjigo ampak mi ta angleščina ne gre v glavo. Prosim za kak nasvet:sob::heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaz ful priporočam vpis na kakšne tečaje (Helen Doron je super). Pomembno je, da si izpostavljena jeziku: Poslušaj angleške pesmi in preberi besedila (moraš jih razumeti, ne samo znati- saj bo šlo<3), glej čim več angleških serij/filmov/risank, tudi youtube videe, pogovarjaj se s kom v angleščini (Lahko začneš s pisanjem dnevnika v ang., kjer te ne bo nihče obsojal za napake). Beri angleške knjige, začni z lažjimi (Priporočam predvsem stripe za začetek). Zavedam se, kako težko je nadoknaditi zaostanek pri jeziku, ampak- prosim potrudi se (saj vem da si se do zdaj tudi<3 maš ti to!). Jaz učim par skupin manjših otrok, in prehod iz četrtega na peti razred je BRUTALEN. V petem razredu se začne pisanje, kar je grozno predvsem za otroke, ki do zdaj še niso razvili branja in razumevanja (To opažam pri več otrocih, ne skrbi, nisi edina). Jaz verjamem, da ti bo uspelo. Izpostavljaj se jeziku. Ne pritiskaj preveč na sebe. Zaupaj v svoje sposobnosti. Mama te podpira, in tudi če ne razumeš vsega, kar prebereš, s tem podzavestno širiš besedišče, sčasoma boš besede razumela že iz konteksta. Začni pri osnovah in počasi gradi svoje znanje. Nič ni nemogoče.
2
hvala tiii❤️❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živjo!
Razumem te, ker imam tudi jaz podobne težave. Predlagam, da se prijaviš na kakšen jezikovni tabor, ampak upam, da nisi že prepozna. Čeprav se ti mogoče zdi, da knjige ne pomagajo, lahko vseeno poskusiš in si vse nove besede nekam zapišeš. Poznam nekaj ljudi, ki jim je angleščina delala težave in jim je branje zelo pomagalo. Lahko si kupiš tudi kakšen DZ.
Upam, da sem pomagala. Verjamem vate!:grin::thumbsup:
Razumem te, ker imam tudi jaz podobne težave. Predlagam, da se prijaviš na kakšen jezikovni tabor, ampak upam, da nisi že prepozna. Čeprav se ti mogoče zdi, da knjige ne pomagajo, lahko vseeno poskusiš in si vse nove besede nekam zapišeš. Poznam nekaj ljudi, ki jim je angleščina delala težave in jim je branje zelo pomagalo. Lahko si kupiš tudi kakšen DZ.
Upam, da sem pomagala. Verjamem vate!:grin::thumbsup:
0
Dekle123
hvalaa❤️❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej! Predlagam, da se prijaviš na kakšen jezikovni tabor, ampak upam, da nisi že prepozna. Tudi knjige pomagajo, če si zapišeš vse nove besede. Poznam ljudi, ki jim je to pomagalo. Lahko si kupiš kakšen DZ.
Verjamem vate!
Verjamem vate!
0
Dekle123
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pejt gledat kako dumb angleško oddajo/ yt kanal kjer se skoz ponavljajo iste besede, trust me deluje.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
pojdi v lingulo in vprasaj za dobro uciteljico men je ful pomagala pa se ful dobr mi je blo hodit
0
Hii8
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.


