Hej!
A veste to o anoreksilji..
No, meni se zdi, da jo mam. Vsaj moji staršem se definitivno zdi tako.
Mislim, starši so opazili, da sem malo shujšala. Pa tudi rastem bolj slabo.
Peljali so me k šolski psihologinji, ko se je začelo to, da nisem jedla skoraj nič.
Potem so me peljali k zdravnici ( moji). Rekla je, da se ji zdim ful suha. Potem me vprašala, če se mi zdi ok, da mi neka ženska naredi jedilnik. Rekla sem, da ne. Potem mi ga ni. Mami pa še vedno vstraja. Čez 14 dni se greva tehtat in če ne bom imela kakšno kilo več kot zdaj imam že rezervirano sobo v bolnici v Ljubljani. Jaz pa se nočem rediti v bolnico pa si tudi ne želim.
Ne počutim se ravno suho kaj šele anoreksično. Oči me straši mi rahlo grozi itd. Mami pa previ, da ne bomo hodili k babi saj si ne zasluži da bi me gledala tako kot sem. Oba starša sta začela biti nepotrpežljiva. Kar naprej hočeta, da jem, jem in samo jem.
Meni pa je že slabo in hrana se mi tudi zaradi tega že gabi.
Kaj naj naredim, da se bo nehalo in, da se mi ne bo treba rediti?
Help me!!!