Cšod gorenje (mau random)
3
haii pookies ITS MEEEEEEEE kokrkol. mi gremo nadledn tedn na roglo na tabor sumčat. zi me pač ne skrbi glih kr dost dobr smučam (my opinion only!) in gremo u nek cšod gorenje. midva z očitom sva pa šla to soboto mau sučat na roglo kr pač je fajn in velik hodmo tja in sva šla še pogledat ta cšod gorenje. ampak ta stvar je tok tiny tayni da pojma nimam kak jim bo ratal use ns not spraut. no in me sam zanima če je biu kdo tm s šolo pa kak vam je blo.
tysssm za odgovore pookies:kissing_heart::kissing_heart:.
tysssm za odgovore pookies:kissing_heart::kissing_heart:.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
mi smo sli v csod gorenje, sm je blo novembra, pa nismo smucal:wink:, dragc men je blo kr vredu, ful smo me pa tud prostega casa. sobe so kr uredu, mi smo mel pograde pa tud tisti ucitelji k so tm so bli tko dost kul. (sori ce je mal brezveze, ce te kej druzga o csodju zanima, mi napis tocno kaj:wink::grin::grin::grin:)
1
🌼Girl🌼
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
heyyyy
jst sm bla tko konc novembra in pač bli smo tm z učitlcami in je blo kr fajn. pač nismo glih smučal kr smo delal stvari k so zbral učitli že prej in niso zbral smučanja ampk je blo usen fajn. sam tko mel smo ful mal prostga cajta sam zjutri pa zvečer tolk da se zrihtaš pa še to je blo premal (u noč smo potegnle sam za jutro je biu problem k morš na zajtr al pa mi smo mel tko jutranji sprehod en dan drug dan smo pa mel neki u telovadnci). ampk to je čist odvisn kak organizirajo. pr ns je bla tko tema tabor za nešportne oddelke in je seveda blo pol use športno pa čim več (orientacija, plezanje, lokostrelstvo...) mel smo pa tut disko zadno noč hahah. tm smo bli tko z nekim peuskim zborom iz nevem kje ampk so bli tko 2,3,4 class al neki tazga. nevem blo je zanimiu sam tko mi smo mele ful malo sobo... ne vem čist odvisn je u kero greš k eni majo kej večjo pač ns je blo 4 in sta bla pol dva porada skp.
jst sm bla tko konc novembra in pač bli smo tm z učitlcami in je blo kr fajn. pač nismo glih smučal kr smo delal stvari k so zbral učitli že prej in niso zbral smučanja ampk je blo usen fajn. sam tko mel smo ful mal prostga cajta sam zjutri pa zvečer tolk da se zrihtaš pa še to je blo premal (u noč smo potegnle sam za jutro je biu problem k morš na zajtr al pa mi smo mel tko jutranji sprehod en dan drug dan smo pa mel neki u telovadnci). ampk to je čist odvisn kak organizirajo. pr ns je bla tko tema tabor za nešportne oddelke in je seveda blo pol use športno pa čim več (orientacija, plezanje, lokostrelstvo...) mel smo pa tut disko zadno noč hahah. tm smo bli tko z nekim peuskim zborom iz nevem kje ampk so bli tko 2,3,4 class al neki tazga. nevem blo je zanimiu sam tko mi smo mele ful malo sobo... ne vem čist odvisn je u kero greš k eni majo kej večjo pač ns je blo 4 in sta bla pol dva porada skp.
2
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
