Pomoje ima rojen za rouste kar malo prav, saj so dalmatinci res skoraj brez kožuha in se lahko prehladijo. Ampak ti prepuščam odločitev. Urnik se mi pa zdi super.
Samo malo še premisli kako bo ko boste odšli na dopust (č bomo še lahko kdaj zapustili občino oz. državo)
Lp. flamingo

Hoj, razumem te da si želiš psa, ker sem si ga tudi jaz želela in ga po nekaj letih zares dobila! Ampak moraš se zavedati, da je s psom (sploh,če je večje pasme) veliko dela. Sploh na začetku, preden jo navadiš na sobno čističo, bo lulala po celem stanovanju. Povsod je veliko dlak, zato moraš pogosto sesati. Zavedati se moraš, da po kakšnih dveh tednih ali enem mesecu, najbrž neboš imela volje, da bi vstajala tako zgodaj. Lahko, da se ti zdim zoprna in mi ne verjameš, ampak govorim iz lastnih izkušenj. Res je, da sem bila jaz šele tretji razred, ko sem dobila psa in nevem če je bilo meni tako, ker sem bila majhna in sem imela visoka pričakovanja, ampak ni tako sanjsko, kot se zdi na prvi pogled. Recimo, traja precej dolgo, da psa navadiš na povodec. Pred tem sploh ne hodi, samo sedi na mestu, se nikamor ne premakne in ne ve kaj bi počel.
Grize ti roke, nogavice,noge od miz... s svojimi tenkimi špičastimi zobki. Možno je tudi, da pes zboli. Nekaj tednov nazaj smo kupili našega drugega psa. Ves čas je bil utrujen in naenkrat ni mogel več stati na tačkah. Po tem smo ga peljali k veterinarju v Ljubljano, ki mu je dal tablete in njegovo stanje se je izboljšalo. Ko pa smo mu zmanjšali dozo, je bilo spet enako, kot prej. Veterinar nam je povedal, da je avtoimuna bolezen. Možno je, da jo bo prerasel, ali pa tudi ne.
Ampak kljub vsemu ju imam oba zelo rada. Hočem povedati samo, da ni tako kot si napisala. S psom se ne moreš več ur na dan sprehajati in vaditi trikov, ker imaš tudi druge stvari v življenju. Tako kot ne moreš cele dneve samo vaditi inštrumenta, delati za šolo, tako kot se ne morejo tvoji starši ves čas ukvarjati s tabo. Če se boš res toliko ukvarjala s psom kot praviš, dvomim, da boš lahko opravila vse ostalo, kar moraš (razen, či si v nižjih razredih, kjer imajo res zelo malo dela, sploh zdaj, ko je na daljavo).
Poleg tega je s psom veliko stroškov (veterinar, oprema, hrana...) in večji kot je pes več poje. Mogoče, ti bodo starši kupili psa, če jim obljubiš, da boš prispevala del denarja zanj.
Mladiča moraš res pogosto nositi ven, starejšega psa, pa ni treba voziti na sprehod tako zgodaj, ker takrat običajno še pes spi.
Pa še nekaj: kje nameravaš imeti psa? Imate pesjak? Bo na verigi? Ti ga starši dovolijo imeti v hiši? Tudi, če bo zunaj, je bolje če vsaj pozimi spi v hiši.

No, upam, da nisem preveč nakladala in da sem vsaj malo pomagala.
Lepo se imej!