sicer je nimam, ampak ti bom pomagala.
1. Povej komu(starši,učitelji...)
2. Nihče se ne bi smel s tebe norčevat(to glih ni bil nasvet, ampak ok)
3. Ko si žalostna se le zjoči, da daš ven iz sebe kar te muči.
4. Lahko svoje težave zaupaš na Tom telefon.....(pozabla sem njihovo fonsko)
če kej rabiš sem tukaj zate<33

lej bbg nimas lih depre ce te to kej potolaz kr je to cist neki druzga in pac ja ampak stekam pa da si zalostna in sm bla tut jst ze tm ampak sm se zcasoma (kksno leto sm rabla) sprjaznla da je to pac lajf in da so tut dobre stvari ka se ti loh zgodijo. mas toooo
TELEBAJSKKKK

Živjo, razumem situacijo in vem, da ti je težko. Vendar takšna situacija ni nerešljiva, sploh če nanjo skušaš pogledati iz drugačnega zornega kota. Poglej, ljudje so in bodo vedno takšni in drugačni, vsak s sabo prinaša svojo zgodbo in osebnost. To pa seveda ni opravičilo za dejanja, ki jih delajo, ter za posledice, ki jih njihova dejanja prinašajo. Mogoče se za začetek poskusi pogovoriti z njo... ljudje ne postanejo brez razloga takšni, ponavadi je to njihov odziv na določeno stvar, ki se jim je zgodila, pa naj bo to stvar načina vzgoje ali pa travme. Če pa to ne bo zaleglo, poišči pomoč pri odrasli osebi, ne boj se in jim povej po resnici in jim razloži situacijo, da ti bodo znali pomagati. <3
Drugače pa ti lahko podam še nekaj nasvetov, kako se soočiti z žalostjo in obupom (mislim, da je depresija malo premočna beseda). Pomembno je, da ju ne zanemariš in poskusiš najti njune korenine, izvor in ustrezno poiskati pomoč. Meni pomaga tudi, če svoja čustva izlijem v obliki pesmi ali pa preprosto v sobi poslušam glasbo in se tako zamotim.
Življenje je lepo in vsak dan poskusi v njem najti nekaj lepega.
Želela pa sem povedati še to, da boš ljudi vseh vrst srečala na vsakem koraku in pomembno je, da se ne obremenjuješ preveč z njimi. Daj prednost ljudem, ki te imajo radi in te cenijo in sem prepričana, da takšni ljudje obstajajo.
Želim ti vse najboljše in vedi, da se lahko vedno obrneš tudi po nasvet k meni <3 pa vse bo še uredu ;)