Dolgčas in negotovost...
3
Hej!
Imam dve vprašanji in hvaleža bom za vse odgovore!
1. Opazila sem, da med korono res ne vem kaj bi počela in vse kar vidim je večinoma računalnik, telefon ali pa če imam pri roki kakšno dobro knjigo. Drugače pa res ne vem kaj bi počela, pred korono s tem nisem imela težav, vedno sem se kaj spomnila:thinking:
2. Rada berem in že nekaj časa bi rada tudi jaz napisala kakšno dobro knjigo, ampak ne vem kje začeti ali kako začeti ali kateri program (brezplačen) je najbolj primeren za začetnike....Stara sem šele 12 let, letos bom 13:yum: in ne vem ali je to prezgodaj in ali bi s tem morala še počakati in prebrati še malo več knjig....
Vesela bom vseh odgovorov!!!
Imam dve vprašanji in hvaleža bom za vse odgovore!
1. Opazila sem, da med korono res ne vem kaj bi počela in vse kar vidim je večinoma računalnik, telefon ali pa če imam pri roki kakšno dobro knjigo. Drugače pa res ne vem kaj bi počela, pred korono s tem nisem imela težav, vedno sem se kaj spomnila:thinking:
2. Rada berem in že nekaj časa bi rada tudi jaz napisala kakšno dobro knjigo, ampak ne vem kje začeti ali kako začeti ali kateri program (brezplačen) je najbolj primeren za začetnike....Stara sem šele 12 let, letos bom 13:yum: in ne vem ali je to prezgodaj in ali bi s tem morala še počakati in prebrati še malo več knjig....
Vesela bom vseh odgovorov!!!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lahko bi kadar ti je dolgčas kaj ustvarjala ali pa bi lahko res napisala knjigo. za začetek bi lahko uporabila Word. za pisanje nisi nikoli premlad nekateri so zaceli pisati mlajši od tebe. upam, da sem kaj pomagala:)
3
Lollypop 11
Hejla,
Ja res je niklli nisi premlad da bi začel pisati knjige. Jaz sem jih začela že pri 5 letih, ker so me tako navdušile ( seveda sem bolj risala).
Ja res je niklli nisi premlad da bi začel pisati knjige. Jaz sem jih začela že pri 5 letih, ker so me tako navdušile ( seveda sem bolj risala).
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
1.lahko se probaš zamotiti s kakšnim ustvarjanjem...
2.tudi jaz zelo rada pišem in to že počnem od nekdaj. Lani sem napisala 170 strani dolgo knjigo(to so samo začetki, mislim je zgodba ampak če mislom kdaj izdat je do takrat še dolga pot), potem pa sem nadaljevala z drugim delom in trenutno pišem drugi del in se mi zdi, da nisi nikoli premlad da pišeš. Drugače pa ti svetujem, da probaš čim več knjig prebrat, ker res zelo pomaga in tudi velika razlika se vidi v pisanju. Drugače pa pišem v beležko na telefonu.
1.lahko se probaš zamotiti s kakšnim ustvarjanjem...
2.tudi jaz zelo rada pišem in to že počnem od nekdaj. Lani sem napisala 170 strani dolgo knjigo(to so samo začetki, mislim je zgodba ampak če mislom kdaj izdat je do takrat še dolga pot), potem pa sem nadaljevala z drugim delom in trenutno pišem drugi del in se mi zdi, da nisi nikoli premlad da pišeš. Drugače pa ti svetujem, da probaš čim več knjig prebrat, ker res zelo pomaga in tudi velika razlika se vidi v pisanju. Drugače pa pišem v beležko na telefonu.
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
1. Mogoče si izmisli kakšno svojo igro. Če imaš sestro ali brata je zabavno z njimi delati kakšen šotor. Z mojo sestro nama je bilo dolgčas in sva se odločili, da narediva kolačke. Bilo je super in hitro nama ni bilo več dolgčas.
2. Se strinjam z boby. Nikoli nisi premlad za pisanje.
1. Mogoče si izmisli kakšno svojo igro. Če imaš sestro ali brata je zabavno z njimi delati kakšen šotor. Z mojo sestro nama je bilo dolgčas in sva se odločili, da narediva kolačke. Bilo je super in hitro nama ni bilo več dolgčas.
2. Se strinjam z boby. Nikoli nisi premlad za pisanje.
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
