Pozdravljena,
razumem, zakaj ti je trenutno tako težko. Če se pri babici počutiš neprijetno, nespoštovano ali ponižano, nikakor ne zanemarjaj svojih čustev izključno zaradi tega, ker gre za družinskega člana. Tudi pri družinskih odnosih je pomembno, da se počutimo varno, spoštovano in sprejeto.

Morda bi bilo smiselno, da se o tem iskreno pogovoriš s starši. Ni nujno, da se odločite za popolno prekinitev stikov. Lahko se na primer dogovorite, da babico še naprej obiskuješ, vendar za krajši čas in v prisotnosti staršev, medtem ko pri njej ne bi več preživljala počitnic. Tako bi lahko ohranila stike z njo, vendar v okoliščinah, v katerih bi se ti počutila bolj sproščeno.

Tudi sama sem imela podobno izkušnjo. V mojem primeru je bila situacija sicer precej resnejša. Moja babica je bila do mene večkrat izrazito žaljiva in ponižujoča. Večkrat se je norčevala iz mojih aken in kože ter mi ponavljala, naj si »umivam obraz«, kot da je težava posledica pomanjkanja higiene. Pri tem je vedela, da imam kronične akne, zaradi katerih sem se že zdravila z različnimi kremami in antibiotiki ter obiskovala dermatologe, vendar se stanje kljub temu ni izboljšalo. Takšne pripombe so me zelo prizadele, saj so bile usmerjene v nekaj, česar sama kljub prizadevanju nisem mogla preprosto spremeniti. Sčasoma sem ugotovila, da ne želim biti več del takšnega odnosa, ker si takšne obravnave ne zaslužim, zato sem se odločila, da stike z njo prekinem. Danes z njo nisem več v običajnem stiku. Če jo obiščem, je to le za krajši čas in v prisotnosti staršev, pri njej pa ne preživljam več počitnic.

Moja mama (ki je njena hči), je mojo odločitev razumela in mi kar se tiče tega prepustila proste roke. Moje odločitve ni razumela kot način zavračanja družine, temveč kot postavljanje meje, ki sem jo v tistem trenutku potrebovala.

Seveda je vsaka družinska situacija drugačna. Moj namen ni, da te spodbudim k enakemu ravnanju.Vseeno pa se mi zdi vredno razmisliti, ali si želiš še naprej hoditi k babicam na več dni trajajoče počitnice, če se tam večino časa počutiš slabo. Morda bi bili zate primernejši krajši obiski, pri katerih bi imela možnost, da se umakneš in da so v bližini tudi starši.

Za zdaj pa poskusi te tri dni prebroditi enega po enega. Če pogrešaš očeta, ga pokliči ali mu napiši in mu povej, kako ti je. Vzemi si tudi nekaj časa zase in počni stvari, ob katerih se počutiš bolj mirno in sproščeno. To, da si se zaradi vsega skupaj zjokala, ne pomeni, da pretiravaš. Pomeni, da je situacija v kateri si se znašla trenutno težavna, in prav je, da to vzameš resno.


Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.
Vso srečo ti želim,
Lady N.