Če si želiš psa moraš najprej imeti dobre pogoje za njega (če je majhen lahko živi v bloku, če je velik bolje v hiši z vrtom) in na splošno moraš biti pripravljena na skrb zanj.
Staršem lahko začneš namigovati, da so ti psi res všeč. Ko naslednjič hodite po ulici jim reči nekaj takega kot: "O, poglej! Kakšne lepe in zveste živali so psi." ali pa "Če bi jaz imela psa, ne bi bila toliko notri, ampak bi se ves čas sprehajala z njim." Lahko tudi kdaj omeniš, da ima kakšna tvoja frendica res super psa, ali pa kažeš staršem slike psov, ki bi jih imela.
Ko bodo starši dojeli, da bi imela psa, pa jim reči: "Lepo bi bilo imeti psa in vedno sem si ga želela." Začni govoriti o dobrih stvareh, ki bi jih pes prinašal (veselje, pohodi v naravi) in o tem, da imate dobre pogoje zanj (primerno ležišče za psa, sprehajanje pred in po šoli).

To je vse. Upam, da sem ti kaj pomagala.:hugging:

hi
jst mam psa in je fajn. nevem reč mogoč da če bi šli sosedi na počitnce pa bi ga ti čuvala da se jim dokažš? al pa kej tazga

Živjo. Jaz sem si tudi že od čisto malega želela psa, starša pa sta bila popolnoma proti. Pa sem ga vseeno pri 10 letih dobila. Popolnoma razumem kako ti je. Jaz sem bila takrat še mlajša in sem pač uporabljala prepričevanja primerna za starost 9 let (eno leto smo psa potem še iskali). Ampak pač reči jima vsak dan, da si ga res želiš, pa, nekako ju poiskusi prepričati v to, da od kakšnih prijateljev poleti med počitnicam, ko jih ni doma poskrbiš za njihovega psa (tako smo imeli mi eno psičko v varstvu). Pa če sta imela v otroštvu tudi onedva psa se obrni na to, ju spomni kako je bilo lepo. Pa glede na to kako si ga želiš sklepam, da si živaloljubka. Mogoče jima povej, da bi si mogoče želela delati z živalim, ko boš odrasla in da hočeš preveriti, če ti bo to delo ustrezalo ali pa se kaj naučiti iz skrbništva psa. Reči jima, da je to za tvojo osebnostno rast. Več, kot boš govorila o tej želji bolj bosta starša spoznala kaj ti to pomeni in ju hitreje prepričala.
Upam, da sem ti pomagala in da ti uspe.
srečno

Živjo. Jaz sem si tudi že od čisto malega želela psa, starša pa sta bila popolnoma proti. Pa sem ga vseeno pri 10 letih dobila. Popolnoma razumem kako ti je. Jaz sem bila takrat še mlajša in sem pač uporabljala prepričevanja primerna za starost 9 let (eno leto smo psa potem še iskali). Ampak pač reči jima vsak dan, da si ga res želiš, pa, nekako ju poiskusi prepričati v to, da od kakšnih prijateljev poleti med počitnicam, ko jih ni doma poskrbiš za njihovega psa (tako smo imeli mi eno psičko v varstvu). Pa če sta imela v otroštvu tudi onedva psa se obrni na to, ju spomni kako je bilo lepo. Pa glede na to kako si ga želiš sklepam, da si živaloljubka. Mogoče jima povej, da bi si mogoče želela delati z živalim, ko boš odrasla in da hočeš preveriti, če ti bo to delo ustrezalo ali pa se kaj naučiti iz skrbništva psa. Reči jima, da je to za tvojo osebnostno rast. Več, kot boš govorila o tej želji bolj bosta starša spoznala kaj ti to pomeni in ju hitreje prepričala.
Upam, da sem ti pomagala in da ti uspe.
srečno

aja, pa mogoče ju pelji v zavetišče na ogled živali, pa ju bo kakšen pes prepričal ali pa kaj takega. Če si iz okolice Ljubljane je ta vikend dan odprtih vrat... to bi znalo pomagati