OK vse je odvisno od tebe, moraš se nehat rezat, povej očiju da naj se ne dere in da boš pospravila sobo če se ti ne da lahko sobo pospraviš tako da odvečne stvari odstraniš(tako se zmanjša tudi pospravljanje) delaj vaje za sproščanje
lp

Glej takole bom rekla. Najprej glede vejpa. Gotov pač ni dobro vejpat, ampak je pa veliko manj škodljivo kot kajenje. Tako, da ja ne bo nič hudo če se probaš odvadit, ampak osebno vem, da pomiri, in mogoče je dokler ne najdeš neke boljše pomoči, boljši coping mechanism kot pa npr. rezanje. Ampak nikakor se ne zateči k cigaretam, teh se res zelo hitro lahko zasvojiš.
Potem glede rezanja. Lej, to je pač eno veliko sranje ampak ti povem, da je mogoče tudi to omejiti.
Definitivno moraš biti varna. Ne bom rekla, "to je slabo, nujno nehaj", ker vem da še zdaleč ni tako preprosto. Tako, da ti bom pomagala po najboljših močeh.
Če lahko, se ne reži po zapestjih, kajti to je nevarno blizu večjih žil in bi se lahko kaj zgodilo, kar se bi slabo končalo. Poskrbi, da boš imela vedno pri sebi obliže ali vsaj robčke.
Potem pa za poletje: pri meni je mama približno Maja ugotovila, da sem se samopoškodovala. Long story short, zelo slabo se je končalo in sem na smrt prestrašena, da bi me še kdaj dobila. Zato sem se takrat odločila, da bom nehala, plus poletje je prihajalo in saj veš, kratki rokavi in hlače. In ubistvu mi je uspelo, da nisem posegla po rezilu kar tri mesece. Torej, kar hočem reči je, da ko se enkrat odločiš in si dovolj motiviran, lahko ostaneš "clean", zelo dolgo. Ja, spodrsljaji bodo prišli, ampak vse se da urediti.
Ker pa ti bodo najbrž brazgotine ostale tudi poleti: predlagam dolge kratke hlače in kopalke. Nevem, če bi jih ti nosila (glede na to da ne vem kakšen je tvoj stil), ampak to sem naredila jaz. Roko sem se pa naučila držati tako, da ni nihče videl zapestja.
Glede staršev: lej, naj ti povem, slej ko prej bodo ugotovili.
In če bodo, ti lahko priskrbijo pomoč, kar pa je super. Torej glede testa se ne sekiraj: tudi če ugotovi, ti vsaj ne bo treba sami povedat staršem.
Kot sem rekla, bodo slej kot prej ugotovili. Če ti ni prijetno tega povedat staršem, lahko greš do socialne delavke/ca ali pa prosiš prijatelja, da jim to pove na mesto tebe. Lahko pa čakaš, da sami ugotovijo, kar verjemi bodo.
Če te še kar koli muči napiši pa bom probala pomagat:)