Kako povedati?
5
Zdravo
Jaz imam ful en problem, težavo. Da ne morem povedati staršem stvari. Pač, v bistvu vsem ne morem povedati stvari, ampak najbolj me omejuje, da ne morem staršem povedati stvari. Nevem, če razumete, kako to mislim, zato bom razložila s primeri. Npr lani novembra smo dobili račun za plesne vaje za valeto, da ga damo staršem in ga starši plačajo. Jaz nisem dala staršem. Ker vsakič, ko je nekaj takega, bi jima rada povedala, pa 100% vem, da ne bo nič narobe, da mi bosta pač podpisala kar koli ali plačala, ampak preprosto se ne morem prisiliti, da jima dam/pokažem. Pol me je učiteljica večkrat skozi leto spomnila, ampak nisem mogla. V glavi sem delala scenarije, vadila kaj bom rekla staršem, ampak nisem. In pol mi je še plesni učitelj rekel, da je nujno treba poravnati in pol ŠE vedno nisem dala staršem za plačati. In pol mi je tisti teden, ko je bila valeta, učitelj rekel, da če do valete ne poravnamo, ne bom mogla plesati. In že prej sem se vsaki dan ful stresirala zaradi tega. In pol sem zbrala toti denar, še sošolko sem prosila, da mi posodi 10€ in sem učitelju dala en dan pred valeto. In moji starši nikoli niso izvedeli. Enako je bilo, ko mi je učiteljica dala maja potrdilo o nadarjenosti, ki sem ga mogla nesti za srednjo šolo. Izpolnila sem ga, nisem pa dala mami za podpisati. In pol sem mogla, ko smo mi že bili konec s šolo iti na šolo in sem 1 uro peš hodila, da sem šla na predajo ključa, ampak v resnici sem šla samo za to, ker mi je učiteljica pisala, da mora ona to podpisati pa ravnatelj. In pol so mi podpisali, ampak mami pa nisem povedala in pol sem na srednjo šolo odnesla potrdilo o nadarjenosti, ki ga moji starši niso podpisali. In tudi, če so majhne, nepomembne stvari, jima ne morem povedati. Za ocene jima ne morem povedati. Resno, lani (v 8.razredu) sem jima 4 mesece lagala, da je učitelj za geografijo na bolniški, ker jima nisem bila zmožna povedati, da sem dobila 4. Grozno je bilo, ko sta izvedela resnico. Pa vem, da ne bosta jezna, ker ni 5, ampak iskreno, jima tudi za petke ful težko povem. In zdaj poleti je tu še ena težava s tem. Ker bi se jaz rada dobila s svojimi prijateljicami, ampak ne morem vprašati staršem. In pol, ko jima na koncu povem zadnji dan, sta pa jezna, ker zakaj jima nisem mogla povedati prej? Danes bi se mogla dobiti z eno prijateljico, ki je imela rojstni dan, ko smo mi bili na morju, ampak nisem povedala staršem, zato sem ji včeraj ob pol dvanajstih zvečer povedala resnico (veliko stvari se je zgodilo, ki so me prisilile, da sem ji to povedala), da ne morem povedati staršem, če se lahko dobiva v ponedeljek, ampak to ne gre, ker zdaj do konca počitnic nima časa in odreagirala je tak, da me je prosila, naj povem staršem, ker nima drugače časa, ampak zdaj vseeno ne bo šlo, povedala sem mami (najprej sem več kot eno uro sedela na kavču, gledala v uro in se stresirala) ampak ne bo šlo in zdaj se ne bova mogli celo poletje do konca dobiti, in vem, da če bi staršem povedala prej, bi verjetno šlo, in vse je moja krivda in se sovražim zaradi tega. Pač, res rabim pomoč. Nujno rabim pomoč. Če je kdo, ki to bere, slučajno neurodivergent, mi lahko pove, če je to slučajno povezano? Drugače pa bi vas prosila, da mi pomagate, ker ne morem več tak naprej, sploh ne zdaj v srednji šoli. Hvala:sob:
Jaz imam ful en problem, težavo. Da ne morem povedati staršem stvari. Pač, v bistvu vsem ne morem povedati stvari, ampak najbolj me omejuje, da ne morem staršem povedati stvari. Nevem, če razumete, kako to mislim, zato bom razložila s primeri. Npr lani novembra smo dobili račun za plesne vaje za valeto, da ga damo staršem in ga starši plačajo. Jaz nisem dala staršem. Ker vsakič, ko je nekaj takega, bi jima rada povedala, pa 100% vem, da ne bo nič narobe, da mi bosta pač podpisala kar koli ali plačala, ampak preprosto se ne morem prisiliti, da jima dam/pokažem. Pol me je učiteljica večkrat skozi leto spomnila, ampak nisem mogla. V glavi sem delala scenarije, vadila kaj bom rekla staršem, ampak nisem. In pol mi je še plesni učitelj rekel, da je nujno treba poravnati in pol ŠE vedno nisem dala staršem za plačati. In pol mi je tisti teden, ko je bila valeta, učitelj rekel, da če do valete ne poravnamo, ne bom mogla plesati. In že prej sem se vsaki dan ful stresirala zaradi tega. In pol sem zbrala toti denar, še sošolko sem prosila, da mi posodi 10€ in sem učitelju dala en dan pred valeto. In moji starši nikoli niso izvedeli. Enako je bilo, ko mi je učiteljica dala maja potrdilo o nadarjenosti, ki sem ga mogla nesti za srednjo šolo. Izpolnila sem ga, nisem pa dala mami za podpisati. In pol sem mogla, ko smo mi že bili konec s šolo iti na šolo in sem 1 uro peš hodila, da sem šla na predajo ključa, ampak v resnici sem šla samo za to, ker mi je učiteljica pisala, da mora ona to podpisati pa ravnatelj. In pol so mi podpisali, ampak mami pa nisem povedala in pol sem na srednjo šolo odnesla potrdilo o nadarjenosti, ki ga moji starši niso podpisali. In tudi, če so majhne, nepomembne stvari, jima ne morem povedati. Za ocene jima ne morem povedati. Resno, lani (v 8.razredu) sem jima 4 mesece lagala, da je učitelj za geografijo na bolniški, ker jima nisem bila zmožna povedati, da sem dobila 4. Grozno je bilo, ko sta izvedela resnico. Pa vem, da ne bosta jezna, ker ni 5, ampak iskreno, jima tudi za petke ful težko povem. In zdaj poleti je tu še ena težava s tem. Ker bi se jaz rada dobila s svojimi prijateljicami, ampak ne morem vprašati staršem. In pol, ko jima na koncu povem zadnji dan, sta pa jezna, ker zakaj jima nisem mogla povedati prej? Danes bi se mogla dobiti z eno prijateljico, ki je imela rojstni dan, ko smo mi bili na morju, ampak nisem povedala staršem, zato sem ji včeraj ob pol dvanajstih zvečer povedala resnico (veliko stvari se je zgodilo, ki so me prisilile, da sem ji to povedala), da ne morem povedati staršem, če se lahko dobiva v ponedeljek, ampak to ne gre, ker zdaj do konca počitnic nima časa in odreagirala je tak, da me je prosila, naj povem staršem, ker nima drugače časa, ampak zdaj vseeno ne bo šlo, povedala sem mami (najprej sem več kot eno uro sedela na kavču, gledala v uro in se stresirala) ampak ne bo šlo in zdaj se ne bova mogli celo poletje do konca dobiti, in vem, da če bi staršem povedala prej, bi verjetno šlo, in vse je moja krivda in se sovražim zaradi tega. Pač, res rabim pomoč. Nujno rabim pomoč. Če je kdo, ki to bere, slučajno neurodivergent, mi lahko pove, če je to slučajno povezano? Drugače pa bi vas prosila, da mi pomagate, ker ne morem več tak naprej, sploh ne zdaj v srednji šoli. Hvala:sob:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zivjo! nevem kako bi ti pomagal! ampak ce ti kej pomeni ti povem da mam js tut take tezave! npr. ce me mami vprasa ce bi mela npr. eno majco js neupam rect ja... in zarad tega sm se ze velikrat zjokala ker bi mela ampak nemorem povedat!
2
Džeki123
🥺🥺😔torej imava obedve take težave😔 upam, da najdeva kakšno rešitev, jaz sem se tudi velikokrat jokala zaradi tega
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zdravo
js mam pa ravno obratno težavo mene je pa vse sram povedat predlagam ti da če si staršem ne upaš povedat lahko napišeš prek esemesa ali pa napišeš na listek danes grem h prijateljici in ta listek pustiš v kuhinji in bodo to oni vidli npr
js mam pa ravno obratno težavo mene je pa vse sram povedat predlagam ti da če si staršem ne upaš povedat lahko napišeš prek esemesa ali pa napišeš na listek danes grem h prijateljici in ta listek pustiš v kuhinji in bodo to oni vidli npr
4
ja mene je tut sram povedat neki al pa če si neki hočem kupit komaj k vprašam mami pa atika itak da bosta rekla ja ampka sem tudi sramežljiva včasih pa sem zgovorna kar je prav sam me je pa tudi sram npr vprašat al pa povedat to je grozno
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja se strinjam s Čokolado123,to sem jaz naredila ko sem dobila menstro. Drugace pa probaj se prisiliti npr. da jima moras povedati da si dobila 5 v soli si reci to jima moram povedati potem pa sem lahko 30 min vec na telefonu (to si mal zmislujem za primer ane)
Torej da se potem z necem podkupis:wink:
UPAM DA SEM TI KAJ POMAGALA:heart::heart::heart:
Torej da se potem z necem podkupis:wink:
UPAM DA SEM TI KAJ POMAGALA:heart::heart::heart:
1
Nevem če bi to z pisanjem pomagalo, ampak dobra tehnika je to, da se pol nagradiš, ampsk iskreno nevem kaj bi si lahko takega ponudila, da bi me prisililo, da povem😅
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ja se strinjam s Čokolado123,to sem jaz naredila ko sem dobila menstro. Drugace pa probaj se prisiliti npr. da jima moras povedati da si dobila 5 v soli si reci to jima moram povedati potem pa sem lahko 30 min vec na telefonu (to si mal zmislujem za primer ane)
Torej da se potem z necem podkupis:wink:
UPAM DA SEM TI KAJ POMAGALA:heart::heart::heart:
Torej da se potem z necem podkupis:wink:
UPAM DA SEM TI KAJ POMAGALA:heart::heart::heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej
povej staršem ali pa samo mami ali očetu da te to teži že nekaj časa. prepričana sem da te bost razumela.
ce ti je to težko se lahko o tem pogovoriš tudi z svetovalno delovko ali učiteljico ki ji zaupaš in zagotovo ti bodo pomagami najti rešitev.
upam da sem pomagala.:wink:
povej staršem ali pa samo mami ali očetu da te to teži že nekaj časa. prepričana sem da te bost razumela.
ce ti je to težko se lahko o tem pogovoriš tudi z svetovalno delovko ali učiteljico ki ji zaupaš in zagotovo ti bodo pomagami najti rešitev.
upam da sem pomagala.:wink:
1
Jahiiiiiiiiiii😊
😅nevem, če si razumela, da imam težave že samo s povedati male stvari, kot so ocene in listi za podpisati, kaj šele s tako veliko stvarjo😅😅 ampak vseeno hvala. To z učiteljico tudi nevem kak bi lahko izvedla, ker grem zdaj v srednjo šolo, v 1.letnik in ne poznam nobene učiteljice na šoli
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
probi nekak zbrat pogum povej jima tistemu ki bolj zaupaš (mama/tata) sej izgubit nimaš kej bodi samozavestna in vrjamem vate🫶
lp in srečno
lp in srečno
1
Tnxfan
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Živijo!
Verjamem, da ti je težko, ko ne moreš povedati staršem, kar si želiš. Čeprav glede na zapis, starši navadno niso jezni, ko jih prosiš za kaj, se je morda kdaj kaj zgodilo, da ti je sedaj težko jima kaj povedati? Morda ti je iz preteklosti ostala kakšna njuna pretirana reakcija in te sedaj ovira na nezavedni ravni tako, da jima ne moreš povedati o stvareh. Če se ni nič takega zgodilo, ampak te to res toliko omejuje, morda res preizkusi raje s pisanjem sporočil. Morda ti bo vsaj olajšalo, da se ne boš toliko stresirala. Kako pa je z drugimi odraslimi, npr. teto/stricem, babico/dedkom, učiteljico/učiteljem idr.? Če so "le" starši tisti, katerim ne moreš povedati stvari, ti svetujem, da se na katero drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš, obrneš. Priporočam ti tudi, da pristopiš do svetovalne službe, saj ti bo lahko pomagala premagati to nemoč :)
Glede nevrodivergentnosti pa je tako, da ta pojem res opisuje stanje, ko možgani delujejo na nekoliko drugačen način, kot je "pričakovano". Gre za širok pojem in vključuje veliko različnih oblik, npr. sindrom avtističnega spektra, disleksija. O nevrodivergentnosti lahko veliko informacij pridobiš preko spleta, obstaja pa tudi precej knjig na to temo. Če med branjem opaziš več stvari, ki bi lahko veljale tudi zate in tvojo težavo s komuniciranjem s starši, ti svetujem, da se najprej s kom pogovoriš (ali napišeš sporočilo). Vsekakor pa - brez panike!
Upam, da sem ti bila kako v pomoč! Lepo bodi :)
Verjamem, da ti je težko, ko ne moreš povedati staršem, kar si želiš. Čeprav glede na zapis, starši navadno niso jezni, ko jih prosiš za kaj, se je morda kdaj kaj zgodilo, da ti je sedaj težko jima kaj povedati? Morda ti je iz preteklosti ostala kakšna njuna pretirana reakcija in te sedaj ovira na nezavedni ravni tako, da jima ne moreš povedati o stvareh. Če se ni nič takega zgodilo, ampak te to res toliko omejuje, morda res preizkusi raje s pisanjem sporočil. Morda ti bo vsaj olajšalo, da se ne boš toliko stresirala. Kako pa je z drugimi odraslimi, npr. teto/stricem, babico/dedkom, učiteljico/učiteljem idr.? Če so "le" starši tisti, katerim ne moreš povedati stvari, ti svetujem, da se na katero drugo odraslo osebo, ki ji zaupaš, obrneš. Priporočam ti tudi, da pristopiš do svetovalne službe, saj ti bo lahko pomagala premagati to nemoč :)
Glede nevrodivergentnosti pa je tako, da ta pojem res opisuje stanje, ko možgani delujejo na nekoliko drugačen način, kot je "pričakovano". Gre za širok pojem in vključuje veliko različnih oblik, npr. sindrom avtističnega spektra, disleksija. O nevrodivergentnosti lahko veliko informacij pridobiš preko spleta, obstaja pa tudi precej knjig na to temo. Če med branjem opaziš več stvari, ki bi lahko veljale tudi zate in tvojo težavo s komuniciranjem s starši, ti svetujem, da se najprej s kom pogovoriš (ali napišeš sporočilo). Vsekakor pa - brez panike!
Upam, da sem ti bila kako v pomoč! Lepo bodi :)
1
Verjemi sem že razmišljala, če se je kaj takega kdaj zgodilo, ampak se ne spomnim da bi se, ker so moji starši razumevajoči pa vse, ampak se mi to vseeno že ful dolgo dogaja. In ja, nikomur ne morem povedati. Ne družini, ne prijateljem, predvsem pa nikomur, ki je odrasel (another of my issues🙂), ker se ful uncomfortable počutim ob vseh odraslih, razen ob mojih starših, tudi če so literally moja družina, ko jih poznam od rojstva (tete, strici, stari starši) in sem ful uncomfortable se pogovarjati z njimi. Okej, zašla sem s poti. Učiteljem pa ne morem povedati (tudi, če ne bi bila tak uncomfortable around them) ker grem v 1.letnik in ne poznam nobenih učiteljov na moji bodoči šoli in si ne upam pogovarjati z ljudmi, ki so mi practically strangers, tudi če jih nekaj časa že poznam.
Glede neurodivergency, vem kaj to pomeni, kaki teden nazaj sem ugotovila in sem tak več ur bila na Pinterestu in iskala vse v povezavi s tem, pa brala, kaki so simptomi drugih ljudi in mi je ful ADHD in ASD stvari relatable in sem tak 56% convinced da sem neurodivergent in bi to tudi ful razložilo ogromno drugih mojih vsakdanjih problemov.
Okej, verjetno nisi hotela vsega tega brati, oprosti, hotela sem ti čim boljše odgovoriti pa razložiti, oprosti.
Hvala za tvoj odgovor❤️
Ti tudi lepo bodi
Glede neurodivergency, vem kaj to pomeni, kaki teden nazaj sem ugotovila in sem tak več ur bila na Pinterestu in iskala vse v povezavi s tem, pa brala, kaki so simptomi drugih ljudi in mi je ful ADHD in ASD stvari relatable in sem tak 56% convinced da sem neurodivergent in bi to tudi ful razložilo ogromno drugih mojih vsakdanjih problemov.
Okej, verjetno nisi hotela vsega tega brati, oprosti, hotela sem ti čim boljše odgovoriti pa razložiti, oprosti.
Hvala za tvoj odgovor❤️
Ti tudi lepo bodi
jagodka
Hej, hvala za to razlago! Če se res tako neprijetno počutiš ob drugih odraslih, bi bilo mogoče najboljše, da kljub vsemu poskusiš o tem spregovoriti s starši. Verjamem, da ti bo to malo absurd glede na tvoj problem, ampak mogoče bi ti starši potem bili v oporo v pogovoru z drugimi odraslimi. Glede na to, da si omenila, da sumiš na to, da si nevrodivergentna, bi bilo morda dobro pristopiti do tvojega osebnega zdravnika in se z njim pogovoriti o tvojih občutkih in težavah, ki že dalj časa trajajo. Postavljanje samodiagnoz ni najboljši način, ampak lahko potrdiš (ali ovržeš) svoje sume s strokovnimi pregledi. Gre za velik korak, ampak verjamem, da bi tako najbolje ugotovili, za kaj se gre. Seveda pa je to le nasvet in se moraš sama odločiti, kako naprej. Vsekakor pa upam, da se boš kmalu počutila prijetno!
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(173)
Srednje.
(128)
Ni mi všeč.
(35)