Kako začeti?
1
Majhen *big* problem
Živjo vsi! <3
Upam da mi boste znali pomagati pri mojem problemu. Sama iskreno nimam idej kako bi ga rešila, zato bi mi kakšen vas nasvet prišel prav.
Okej, gre za to. Približno malo več kot eno leto sem bila zaljubljena v svojega sošolca, vendar sem nad tem, da bi bila skupaj, že zdavnaj obupala, kajti kaže preveč očitne znake, da je v mojo bff. Zdaj ga pač dojemam kot prijatelja. No, zadnje čase pa imam na očeh fanta iz sosednjega razreda. Problem je, da ga skorajda ne poznam. Želim ga bolje spoznati, narediti prvi korak. Vse kar vem je, da nima punce. Včasih smo se (na telefonu) pogovarjali v skupini, v kateri sva oba, in veliko njegovih sporočil je bilo namenjenih dobesedno meni. Recimo:
JST: Kako ste?
ON: Dobro sem, pa ti?
JST: Kul.
ON: Lepo. Kaj počneš?
JST: Berem.
Pol je zgledal kt da se sama tam pogovarjava. In ja. Včasih ga vidim na hodniku in se mi nasmehne, pa velikokrat pogleda k meni. Nekako čutim da je zaljubljenost obojestranska, zato bi ga rada bolje spoznala. Sem pa zelo sramežljiva. Da se pogovarjava tako v skupini, po telefonu, že nekako gre, mislila sem mu kaj napisati v zasebna sporočila, ampak nisem dost pogumna. Svojima bff-jevkama še nisem povedala da sem v njega, ker nvm če bi razumeli. On je, kk bi rekla... kr priljubljen in ga skori vsi poznajo.
Sedaj pa, help please. Svetujte mi, kaj naj naredim.
Ly all :two_hearts:
Upam da mi boste znali pomagati pri mojem problemu. Sama iskreno nimam idej kako bi ga rešila, zato bi mi kakšen vas nasvet prišel prav.
Okej, gre za to. Približno malo več kot eno leto sem bila zaljubljena v svojega sošolca, vendar sem nad tem, da bi bila skupaj, že zdavnaj obupala, kajti kaže preveč očitne znake, da je v mojo bff. Zdaj ga pač dojemam kot prijatelja. No, zadnje čase pa imam na očeh fanta iz sosednjega razreda. Problem je, da ga skorajda ne poznam. Želim ga bolje spoznati, narediti prvi korak. Vse kar vem je, da nima punce. Včasih smo se (na telefonu) pogovarjali v skupini, v kateri sva oba, in veliko njegovih sporočil je bilo namenjenih dobesedno meni. Recimo:
JST: Kako ste?
ON: Dobro sem, pa ti?
JST: Kul.
ON: Lepo. Kaj počneš?
JST: Berem.
Pol je zgledal kt da se sama tam pogovarjava. In ja. Včasih ga vidim na hodniku in se mi nasmehne, pa velikokrat pogleda k meni. Nekako čutim da je zaljubljenost obojestranska, zato bi ga rada bolje spoznala. Sem pa zelo sramežljiva. Da se pogovarjava tako v skupini, po telefonu, že nekako gre, mislila sem mu kaj napisati v zasebna sporočila, ampak nisem dost pogumna. Svojima bff-jevkama še nisem povedala da sem v njega, ker nvm če bi razumeli. On je, kk bi rekla... kr priljubljen in ga skori vsi poznajo.
Sedaj pa, help please. Svetujte mi, kaj naj naredim.
Ly all :two_hearts:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
obnašaj se le normalno. bodi to kar si. vsi te spoštujemo in razumemo tvoje napake. s tem nimam problemov. lahko pa mu tudi normalno poveš.
lp
lp
0
Lp
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mislim, da bi mu bilo fajn napisat zasebno sporočilo. Očitno imaš njegovo številko/snep/insta/kar pač rabiš, zdej samo premagaj svojo sramežljivost in mu piši.
Sliši se težko (vem, sem bila v situacijah), ampak edina stvar ki jo moraš narediti, je to da mu napišeš 'hej, kako gre?' (ali kaj podobnega) in se pripraviš do tega, da pritisneš pošlji. Pripravi se do tega. Največ kar lahko izgubiš je, da te hosta ali pa pusti na read in če to naredi, te ni vreden.
Potem boš verjetno vrgla telefon čez sobo (pretiravam, čez posteljo pa res) in se spraševala 'zakaj tf sem to naredila??' potem boš čakala da ti odpiše in ko bo zavibriral telefon, boš s težavo pogledala kaj piše, potem boš pa videla samo 'hej, v redu. ti?'. Ampak je vredno, vse tole sem povedala iz lastnih izkušenj. Veliko paničarjenja za čisto nič, boš videla, ampak včasih je dobro malo noreti.
Poizkusi, nič nimaš za izgubiti.
Sliši se težko (vem, sem bila v situacijah), ampak edina stvar ki jo moraš narediti, je to da mu napišeš 'hej, kako gre?' (ali kaj podobnega) in se pripraviš do tega, da pritisneš pošlji. Pripravi se do tega. Največ kar lahko izgubiš je, da te hosta ali pa pusti na read in če to naredi, te ni vreden.
Potem boš verjetno vrgla telefon čez sobo (pretiravam, čez posteljo pa res) in se spraševala 'zakaj tf sem to naredila??' potem boš čakala da ti odpiše in ko bo zavibriral telefon, boš s težavo pogledala kaj piše, potem boš pa videla samo 'hej, v redu. ti?'. Ampak je vredno, vse tole sem povedala iz lastnih izkušenj. Veliko paničarjenja za čisto nič, boš videla, ampak včasih je dobro malo noreti.
Poizkusi, nič nimaš za izgubiti.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
če želiš da bo ljubezen narasla mu najprej začni pisat prek zasebnih sporočil, potem pa tudi med odmori pristopi do njega in se začni pogovarjat
mogoče si lahko prek zasebnih pište akaj in potem ga med odmorom vprašaš o teh stvari k sta si jih pisala za zasebnih (če razumeš)
ne bodi sramežljiva saj sta oba enakovredna ;)
poskusi saj neboš nič izgubila če ti ne uspe, ampak verjamem da ti bo ;)
upam da sm ti pomagala
mogoče si lahko prek zasebnih pište akaj in potem ga med odmorom vprašaš o teh stvari k sta si jih pisala za zasebnih (če razumeš)
ne bodi sramežljiva saj sta oba enakovredna ;)
poskusi saj neboš nič izgubila če ti ne uspe, ampak verjamem da ti bo ;)
upam da sm ti pomagala
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pogovarjaj se z njim na ZS. Morš ti začet pogovor. Da dobi občutek da si v njega. Pol ga pa sam vprasi če je vate. Je tvegano ampak sm js tut tak nardila. Se je dobr izšlo. če reče ne se sam naprej normalno meni z njim, ker očitno ni dovol pogumen, da bi priznal. če reče ja je pa supr zate. pol mu pa vse povej. Upam da ti rata.
Džina
Džina
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
