LJUBEZEN
5
Sky Biniam
Pozdravljeni!
sem še srednješolka .
Pred enim letom in pol sem spoznala fanta . Fant je 1 leto starejši od mene . Res mi ni žal , da sem ga spoznala . ubistvu sem hvaležna ,da sem spoznala po nekaj zvezah njega. Fant je prijazen , nasmejan , veliko mi pomaga.
Težava pa je nastala ko sem nežaželjeno zanosila . Takrat sma se vmes včasih tudi skregala . Samo je tudi to obdobje menilo čeprav je bilo težko .
No zdaj je moj otroček star 4 mesece . Tudi ,ko se je rodil je moj fant kupil vse stvari in še vedno kupi , če kaj potrebujem za otroka. Tudi meni je kupil majice itd ..
Težko pa mi je , da je zaradi mene zaskrbljen oz ga vse skrbi . Namreč ni slovenec . vem , da me boste nekateri obsojali moj fant je begunec - migrant . Zato mu je še toliko težje , ker ga je strah . Ker imam mi določena pravila in zakone glede očetovstva skrbi za otroka kot v Afriki . Je namreč Afričan. Midva sva se odločila , da se neboma poročila pač pa bo ostalo tako kot je . Otroček ima seveda tudi njegov priimek . Težava pa je , da od njega štarši pričakujejo da bo po veri tako kot oni pravoslavec oz orthodox . Ker njegovi štarši nočejo , da je kakšne koli druge vere in bi bilo za njegovo družino to ne primerno.
Težava pa je , da pa moji štarši hočejo , da je moj otrok po naši veri krščen ne po njihovem . In seveda je tu nastala velika težava , ker so moji in njegovi štarši trmasti kakšne vere bo moj otrok. In seveda noben noče popustiti . Meni je vsseno kakšne vere je moj otrok. In tukaj tudi moj fant noče popustiti , tudi hoče , da je njihove vere ,ker je rekel , da to za njegovo družino ne gre. In , da če bo tako tudi nebo hotel vec stikov z otrkom . Sicer zaenkrat sma dogovorjena in bo podpisal očetovstvo in bo otrok pri njemu petek soboto nedeljo . pri meni pa čes teden.
še nekaj kar me je strah me je , da bi zanosila sicer jemljem že 2 meseca redno kontracepcijske tabletke Yaz . Samo me je zdaj še bol strah , ker mi je fant rekel , da če spet zanosim ,da bo šel nazaj v svojo državo in se nebo več vrnil , da bi bil še en otrok prevec za njega za njegovo glavo , da bi ga še bol vse skrbelo .
mene pa tudi vse skupaj spravlja v obup in skrbi nočem ga izgubiti , ker sen res končno našla po nekja zvezah nekoga za katerega vem , da me ima rad in ga nočem izgubiti res . Sploh pa ne zdaj ko je tukaj še otroček.
prosim za nasvete Pil in ostale kaj nej naredim .
sem še srednješolka .
Pred enim letom in pol sem spoznala fanta . Fant je 1 leto starejši od mene . Res mi ni žal , da sem ga spoznala . ubistvu sem hvaležna ,da sem spoznala po nekaj zvezah njega. Fant je prijazen , nasmejan , veliko mi pomaga.
Težava pa je nastala ko sem nežaželjeno zanosila . Takrat sma se vmes včasih tudi skregala . Samo je tudi to obdobje menilo čeprav je bilo težko .
No zdaj je moj otroček star 4 mesece . Tudi ,ko se je rodil je moj fant kupil vse stvari in še vedno kupi , če kaj potrebujem za otroka. Tudi meni je kupil majice itd ..
Težko pa mi je , da je zaradi mene zaskrbljen oz ga vse skrbi . Namreč ni slovenec . vem , da me boste nekateri obsojali moj fant je begunec - migrant . Zato mu je še toliko težje , ker ga je strah . Ker imam mi določena pravila in zakone glede očetovstva skrbi za otroka kot v Afriki . Je namreč Afričan. Midva sva se odločila , da se neboma poročila pač pa bo ostalo tako kot je . Otroček ima seveda tudi njegov priimek . Težava pa je , da od njega štarši pričakujejo da bo po veri tako kot oni pravoslavec oz orthodox . Ker njegovi štarši nočejo , da je kakšne koli druge vere in bi bilo za njegovo družino to ne primerno.
Težava pa je , da pa moji štarši hočejo , da je moj otrok po naši veri krščen ne po njihovem . In seveda je tu nastala velika težava , ker so moji in njegovi štarši trmasti kakšne vere bo moj otrok. In seveda noben noče popustiti . Meni je vsseno kakšne vere je moj otrok. In tukaj tudi moj fant noče popustiti , tudi hoče , da je njihove vere ,ker je rekel , da to za njegovo družino ne gre. In , da če bo tako tudi nebo hotel vec stikov z otrkom . Sicer zaenkrat sma dogovorjena in bo podpisal očetovstvo in bo otrok pri njemu petek soboto nedeljo . pri meni pa čes teden.
še nekaj kar me je strah me je , da bi zanosila sicer jemljem že 2 meseca redno kontracepcijske tabletke Yaz . Samo me je zdaj še bol strah , ker mi je fant rekel , da če spet zanosim ,da bo šel nazaj v svojo državo in se nebo več vrnil , da bi bil še en otrok prevec za njega za njegovo glavo , da bi ga še bol vse skrbelo .
mene pa tudi vse skupaj spravlja v obup in skrbi nočem ga izgubiti , ker sen res končno našla po nekja zvezah nekoga za katerega vem , da me ima rad in ga nočem izgubiti res . Sploh pa ne zdaj ko je tukaj še otroček.
prosim za nasvete Pil in ostale kaj nej naredim .
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ja vera zna biti problem, res je da smo v 21 stoletju, ampak če je iz druge države in imajo svojo vero, je to del njega, tako kot je krščanstvo del tebe. tudi jaz sem umela nekaj problemov ker je moj fant kristjan jaz pa sem ateistka ampak gre. to kar je rekel gldde stika z otrokom se mi zdi malo nesramno, in res nevem zakaj bi zapustil otroka zaradi vere ampak očitno mu to res veliko pomen8, nevem vidva se pogovorita o tem, lagko tudi ne krstite slloh, pa naj se sam odloci h kateri veri bo pristopil če sploh. če se imata res rada bosta to premagala skupaj, in bk potem vajna zveza še močnejša, če ne pa očitno ni pravi zate, veš pa da ti ob strani stoji družina mislim starse, nevem če imaš sestre ali brate, ampam ne skrbi. vse se bo izšlo kot se mora, srečno:heart:
2
nekdo
Sky Biniam
Hvala
levinja
Iskrene čestitke in upam da boste kot družina srečni!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Glej, pogovorita se vidva sama, brez vpliva staršev, kaj VIDVA želita za svojega otroka. Če je tebi vseeno, fantu pa je pomembno,... no, če se imata res rada, bosta to prebrodla skupaj in brez težav. Lepo je, da te družina podpira in tudi glede vere bo pač morala sprejeti odločitev otrokovih staršev, tj. vaju. Lepo je tudi, da fant skrbi zate in za otroka, če ne drugače, pa finančno. Glede drugega otroka oz. ponovne zanositve... kolikor sem v začetku prebrala si srednješolka in drugega otroka si po moje ne ti, ne on (kot je že sam rekel) ne more privoščiti. Ti kar poskrbi za zaščito, v primeru da vseeno zanosiš pa te fant ne bi smel kar zapustiti, tudi če je zanj preveč, ker konec koncev, verjamem, da bi bila tudi ZATE dva otroka preveč.
Upam da sem pomagala, in upam da ne zameriš, da ti tule ena trinajstletnica ki nikdar ni imela fanta razlaga kaj in kako.
Lp, No Name
Upam da sem pomagala, in upam da ne zameriš, da ti tule ena trinajstletnica ki nikdar ni imela fanta razlaga kaj in kako.
Lp, No Name
1
Sky Biniam
Hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Počakajta, da bo otrok 13, pa naj se sam odloči za vero. Sam sem ateist mapak mislim, da ni nikoli prepozno da je otrok krščen
0
ha
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Počakajta, da bo otrok 13, pa naj se sam odloči za vero. Sam sem ateist mapak mislim, da ni nikoli prepozno da je otrok krščen
0
ha
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
