Helo,
sem 15-letnica ki je v 1.letniku srednje sole v dijaškem domu tudi. sprašujem se veliko stvri pač o tem ali se bo kdaj zaljubila in nevem ali je normlno da v vseh novih prijteljih vidim neko priložnost. toliko se trudim nekoga dobiti da pozabim da sem sele v začetku srednje in da veliko stvari sploh še nevem kaj hočem. ne predstavljm si da se kdaj kdo zaljubi vam eker ubistvu nimam prijateljev p tudi včasih sem rada sama. všeč nevem kaj mi je všeč v bistvu gledam ves čas odaje od 2 žensk zaljubeljenih nevem zakaj samo tko čutim da je prav neznam obrzložiti, veste ko imaš tak občutek neznaš še v ljubezni in te nima noben rad da bi pomoje rekel vsakemu ki te vpraša kdor koli bi bila moja punca? in jas bi pomoje rekla ja ker nevem nisem se poglobila nikoli v to... in nasploh si vedno govorim da je še čas da če res nebom mogla najti bom probala aplikavijo za zmenke. ampak je res tako? kako se nekateri v sekundi povejo tudi če je to samo neka srednješolska drama ali pa celo kaj vec, vseeno ne razumem. in me je normano pač strah da ne bo take osebe čeprov bi preden bi imela rada koga drugega rada morala imeti sebe.
lepo boditee uživajte