pod sporočilom od vlaho2129 sem napisala malo več in lahko tam prebereš. hvala za sporočilo. vse razumem ampak kot sem napisala pod sporočilo od vlaho2129 vedno vse tlačim v sebe in potem imam izbruhe jeze. velikkrat dobim nek panični napad. vem da se lahko pogovarjam prek pila ampak ne morem, rada bi se v real life pogovarjala z osebo ki bi ne razumela in se nebi norčevala iz mojih težav. velikokrat sem pristopila do moje bff ampak vedno se norčuje iz težav in postane agresivna. ne vem kaj bom sploh naredila. vem da so me starši naredili in to mi je ravno najslabši del, vedno sem si želela da nebi obstajala da nebi rabila biti žalostna ali jezna ampak da bi se pogreznila v tla in izginila za vedno. ne vem več kaj naj in ne vem kje bom dobila osebo za pogovor

res ti hvala za to sporočilo. velikokrat sm se razjezila in res nisem vedela kaj naj in sem velikokrat rekla da bom sem napisala ampak nisem nikoli napisala... potem pa sem se tako razjezila, da sem napisala... res je da se zdajle ne počutim tako kot prej (umirila sem se) ampak še vedno vem kako sem se počutila. sem oseba ki se ne razjezi takoj ampak če me kaj jezi to jezo potlačim vase in potem se še to dogaja in jo še potlačim vase ampak enkrat je pa preveč tega in jeza izbruhne iz meni in takrat dobim nek panični napad ali nekaj podobnega... ne zmorem več ampak se samo razjezim in ker je toliko pritiska se mi začne mešat in potem se primem za glavo in jo začnem stiskat, ker ne zdržim več takega napora. ne me narobe razumet ampak svetovalna delavka na naši šoli ni ravno najboljša, velikokrat sem bila že v groznem stanju in sem se z mami pogovarjala da bi poiskala psihiatra in je rekla da mi ga bo poiskala ampak nikoli tega res ne naredi. jaz si v življenju želim dobro prijateljico ki bi me razumela, imam bff ki je toliko stara kot jaz. z bff se lahko pogovarjam skoraj v vsem in skoraj vse si poveva ampak če imam kakšne težave se ne morem obrniti na njo, ona se vedno norčuje iz tega in postane nesramna zaradi tega pa tudi jaz postanem žalostna (enkrat sem ji povedala problem in potem se je samo jezila name in se norčevala jaz pa tega nisem prenesla) za probleme se ne moram obrniti na njo. rabim neko prijateljico ki bi bila morda malo starejša od mene in bi me razumela, rada imam svojo bff ampak svojih težav pri njej nemorem reševati. tudi v družini ni nobene mlajše punce (samo mami, babi, teta) inamm bratce in bratrance ampak sestrične ali sestre pa žal nimam. če bi si lahko za božič zaželela kar koli bi si prijateljico s katero bi se lahko pogovarjla o težavah ker bi to velikokrat rabila ampak moja bff ni dobra za to. hvala ti za sporočilo.

Razumem. Me veseli, da si se umirila. Načeloma ni dobro čustev držati v sebi, a se mi zdi dobro vsaj to, da jo včasih le uspeš zadržati in se ne odzoveš impulzivno in jezno. Ampak, če se to kopiči v tebi, to seveda ni dobro. En pristop je, da to jeze izraziš preko neke aktivnosti - lahko pišeš pesmi ali zgodbe ali pa preprosto kot dnevniški zapis napišeš, kako jezna si in zakaj. Lahko rišeš ali slikaš, lahko se ukvarjaš s športom - to je še najboljše. S fizičnim naporom spraviš to iz sebe. Seveda pomaga, če s kom govoriš o tem - a kot sama ugotavljaš, nimaš zares pravega zaveznika trenutno. Gotovo boš tekom življenja še koga spoznala, s komer boš lahko delila težave in se bodo odzvali bolje kot tvoja trenutna prijateljica. Drug način, da se soočiš s to jezo, je da delaš na njenem izvoru. Najbrž si že na to pomislila sama, oziroma ti je to predlagal že kdo drug, ampak poskusiš lahko govoriti s starši in jim povedati, kaj te moti in da te prizadenejo ali razjezijo njihove besede. Vem pa, da to ni enostavno in da večkrat ne dosežemo cilja pri starših. Upam, da sem ti kako pomagal. Naslednjič, ko si jezna, lahko tudi sem na PIL napišeš težave - tudi to je način, da malo daš to jezo iz sebe. Vso srečo! :)