Ojoj, oprosti, k morm to povedat, sam če en morš več....Vem, da ju mas rada sam mogoč je bolš, da greš v nek dom za mlade kjer lahko prespiš, pa bota mogoč vidla kk bo bres tebe. Al pa pokliči na tom telefon. Če ne pa.....Sorry ampam mogoče bi mogla prjavit, vsaj mamo

hejo,
ojejj, grozno, res mi je žal, da moraš to prenašat. iskreno si sploh ne predstavljam, kako je biti v takem položaju. zelo očitno je, da gre za nasilje, predvsem se začenja doma, vpliv domače situacije pa se potem kaže tudi v šoli. moje mnenje je, da je najbolje, da se pogovoriš s svetovalno službo v šoli, ali pa pokličeš na Tom telefon. tam ti bodo znali pomagati, čeprav te bo morda rešitev zelo prizadela. važno je, da se tole čim prej reši, preden pride do fizičnega nasilja nad tabo in mamo. (ne bom se spuščala v to, ali je mamino ravnanje pravilno ali ne, ker se mi zdi, da nimam pravice, da bi jo obsojala.)
no, skratka, prvo poskrbi, da se rešijo stvari doma, kasneje, ko pa bo vsaj doma na približno urejeno stanje (kolikor se pač da), pa poskrbi še za težave v šoli. vem, da ti je že zdaj grozno težko, ampak potrpi še malo in povej osebi, ki se na to spozna in ji zaupaš. posledice bodo najverjetneje težke za sprejeti, zato držim pesti zate in vem, da se bo vse dobro izšlo<3
kamilica:)

ti si čudovita in izredno močna oseba da si šla čez vse to. nisi kriva za situacijo doma!
o vsem tem kaj se ti dogaja, kako se počutiš se pogovori najprej z svojo prijatelico če ji zaupaš, potem pa se z odraslo osebo (učitelj, svetovalna služba...) in prosim ne zapusti nas. pomisli kako daleč si že prišla zdaj nji vredno obupati. uspelo ti bo sonček mi držimo pesti zate.

Pozdravljena!

Obnašanje tvojih staršev je izjemno neprimerno, celo nasilno. Naloga staršev je, da otroke zaščitijo, ne pa da jim škodijo, grozijo ali jih spodbujajo, da se poškodujejo.
Vsekakor ni tvoja krivda, da se ti to dogaja, je pa dobro, da čimprej poiščeš pomoč. Ustrezne organizacije lahko pomagajo tvojemu očetu in mami, da prenehata s takšnim vedenjem, tebe pa lahko med tem zaščitijo in te po potrebi začasno nastanijo v bivališču stran od tvoje družine.
Najverjetneje ti bo najlažje, če se obrneš na katerega od naštetih kontaktov:
- TOM telefon (med 12. in 20. uro, brezplačno, uporabite lahko tudi e-pošto tom@zpms.si)
- SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja (vsak delovnik med 12. in 22. uro, sobota,
nedelja in prazniki med 18. in 22. uro, brezplačno)
Tam ti lahko svetujejo, kaj lahko storiš. Lahko za pomoč prosiš tudi kakšnega učitelja/učiteljico ali svetovalnega delavca/delavko na vaši šoli. Lahko kontaktiraš tudi Center za socialno delo v tvoji bližini.

V primeru samomorilnih misli pa lahko kontaktiraš tudi:
- Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (zvečer in ponoči: med 19. in 7. uro zjutraj)
- Zaupni telefon Samarijan: 11 123 (24 ur na dan brezplačno)
Da bi se lažje spopadala z negativnimi občutki, lahko osebnega zdravnika prosiš za napotnico za psihologa ali pa pokličeš Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v svoji bližini. Vsekakor pa je ključnega pomena, da se tvoja družinska situacija čimprej razreši. Do takrat se poskusi čim več ukvarjati s stvarmi, ki te veselijo, po mžnosti izven doma (npr. greš k prijateljici, v knjižnico, na obšolske dejavnosti ...).

hej!
lahko poveš komu v šoli, s tem mislim socialni delavki, ali pa pokličeš na tom telefon. Očetu reči da ti to ni všeč in da naj neha. Razloži mu in ne vzdiguj glasu. Najbolje je da se POGOVORITE
Lp