neprijetnost ob dotiku
3
dotiki
Hej!
Js mam probleme z dotiki (stara sem 15).
Ne morem se dotaknit enih delov svojega telesa, ker dobim ful zoprn občutek, želodec se mi obrne in po celem telesu me spreleti srh, neka omotica. Recimo zelo mi je neprijetno, če se dotikam svojih oči (ali si jih mencam itd.), ne morem se dotaknit svoje brade, ker mi postane zoprno, ne morem se dotaknit svojih ušesnih mečic (in si jih potegnit dol), tut predela tik pod ušesnimi mečicami se ne morem dotaknit, ob dotikanju enih žil na vratu mi je zoprno, ne morm se dotaknit svojih prsi (in jih gledat) ... Zelo neprijetno mi postane tudi, če se teh predelov dotika nekdo drug na svojem telesu - dobesedno pogledam stran, ker dobim nek zoprn občutek, ne morem gledat tega. Enkrat se je na razredni uri učiteljica dotikala svoje ušesne mečice in si jo mal vlekla dol in men je blo tok neprijetno, da sem gledala stran pa jo samo poslušala. Tudi ko se tuširam mi je neprijetno, ker se na enih predelih ne morem dotaknit svoje gole kože, prav spreleti me nek srh, strese me od nelagodja. Če je med mojo roko in mojo kožo neka tkanina, je še kar okej, nekak lahko prenesem.
Zoprn občutek dobim tudi, če bi se teh predelov na meni dotikal nekdo drug. Sem kar okej z dotikanjem drugih mene, ampak v neki zmernosti: rokovanje je v redu, trepljanje tudi, ostalo pa mi je neprijetno.
Tudi če samo pomislim, da bi se zgoraj naštetih predelov dotaknila, se mi obrne želodec in dobim tisti neprijetni občutek, ki ga imam takrat, ko se teh predelov res dotaknem.
Včasih mi je moteče tudi, če se dotikam drugih ljudi, ampak odvisno od človeka. Če je npr. moja sestra, je okej, če se rokujeva, objameva ..., ampak mi je pa karkol drugega zoprno. Zadnjič me je mami prosila, da naj okopam svojo mlajšo sestrico in mi je bil zoprn občutek, ko sem se je mogla dotaknit po trebuhu, hrbtu ... Pa v šoli smo se mogli v krogu dotaknit za roke in men je blo to zoprno, hotla sem si jih umit po tem, ampak ni blo nikjer nobenega umivalnika.
Ko pogledam npr. dlani od neke osebe in pomislim, da bi se me ta oseba z njimi dotaknila ali jaz nje, se mi obrne želodec. Pač zadnjič sem v razredu pogledala svojo simpo in sem nekak pomislila, da bi se me on dotaknil s temi dlanmi po obrazu in mi je ratal kr neprijetno, stran sem mogla pogledat pa spremenit temo razmišljanja.
Poslušanje mojega bitja srca mi je isto neprijetno. Dobim nek tak zoprn občutek, sploh ga opisat ne znam. Zavedanje lastnega bitja srca ali moji goli prsti na moji goli koži in pod njimi srčni utrip je zame zelo neprijetna stvar. Isto problematično je, če gledam kak film in je v njem zelo glasno bitje srca neke osebe. To ful začutim in dobim nek zoprn občutek.
Ne morem se tut dotaknit svojih žil, recimo na rokah.
Ko pridem v razred, me kakšne sošolke tudi večkrat objamejo in jaz vmes skoraj otrpnem, še posebej, če objema ne pričakujem. Vmes sam razmišljam, kdaj bo že konec.
Moja mami je zadnjič enkrat neki rekla o odvzemu krvi in me je spet neki spreletel po telesu pa ful sem se začela zavedat svoje leve roke na pregibu komolca (notranja stran - kjer ponavad vzamejo kri). Ta roka, predel, je naenkrat postala tako šibka, dobila sem nek tak občutek, kot da bi mi/mi bojo vzel kri. Tko mi je velikokrat, če kdo omeni kakšno bolezen, operacijo ... Spreleti me povsod po telesu in na tistem mestu dobim nek zoprn občutek.
Tudi ne morem gledat ljudi, ki kažejo fige oz. nekak prepognejo kazalec in prstanec skupaj, to mi je res neprijetno.
Kaj je narobe z mano? Zdi se mi, da to ni glih normalno, kaj pa vam? Kaj naj nardim?
Lp
Js mam probleme z dotiki (stara sem 15).
Ne morem se dotaknit enih delov svojega telesa, ker dobim ful zoprn občutek, želodec se mi obrne in po celem telesu me spreleti srh, neka omotica. Recimo zelo mi je neprijetno, če se dotikam svojih oči (ali si jih mencam itd.), ne morem se dotaknit svoje brade, ker mi postane zoprno, ne morem se dotaknit svojih ušesnih mečic (in si jih potegnit dol), tut predela tik pod ušesnimi mečicami se ne morem dotaknit, ob dotikanju enih žil na vratu mi je zoprno, ne morm se dotaknit svojih prsi (in jih gledat) ... Zelo neprijetno mi postane tudi, če se teh predelov dotika nekdo drug na svojem telesu - dobesedno pogledam stran, ker dobim nek zoprn občutek, ne morem gledat tega. Enkrat se je na razredni uri učiteljica dotikala svoje ušesne mečice in si jo mal vlekla dol in men je blo tok neprijetno, da sem gledala stran pa jo samo poslušala. Tudi ko se tuširam mi je neprijetno, ker se na enih predelih ne morem dotaknit svoje gole kože, prav spreleti me nek srh, strese me od nelagodja. Če je med mojo roko in mojo kožo neka tkanina, je še kar okej, nekak lahko prenesem.
Zoprn občutek dobim tudi, če bi se teh predelov na meni dotikal nekdo drug. Sem kar okej z dotikanjem drugih mene, ampak v neki zmernosti: rokovanje je v redu, trepljanje tudi, ostalo pa mi je neprijetno.
Tudi če samo pomislim, da bi se zgoraj naštetih predelov dotaknila, se mi obrne želodec in dobim tisti neprijetni občutek, ki ga imam takrat, ko se teh predelov res dotaknem.
Včasih mi je moteče tudi, če se dotikam drugih ljudi, ampak odvisno od človeka. Če je npr. moja sestra, je okej, če se rokujeva, objameva ..., ampak mi je pa karkol drugega zoprno. Zadnjič me je mami prosila, da naj okopam svojo mlajšo sestrico in mi je bil zoprn občutek, ko sem se je mogla dotaknit po trebuhu, hrbtu ... Pa v šoli smo se mogli v krogu dotaknit za roke in men je blo to zoprno, hotla sem si jih umit po tem, ampak ni blo nikjer nobenega umivalnika.
Ko pogledam npr. dlani od neke osebe in pomislim, da bi se me ta oseba z njimi dotaknila ali jaz nje, se mi obrne želodec. Pač zadnjič sem v razredu pogledala svojo simpo in sem nekak pomislila, da bi se me on dotaknil s temi dlanmi po obrazu in mi je ratal kr neprijetno, stran sem mogla pogledat pa spremenit temo razmišljanja.
Poslušanje mojega bitja srca mi je isto neprijetno. Dobim nek tak zoprn občutek, sploh ga opisat ne znam. Zavedanje lastnega bitja srca ali moji goli prsti na moji goli koži in pod njimi srčni utrip je zame zelo neprijetna stvar. Isto problematično je, če gledam kak film in je v njem zelo glasno bitje srca neke osebe. To ful začutim in dobim nek zoprn občutek.
Ne morem se tut dotaknit svojih žil, recimo na rokah.
Ko pridem v razred, me kakšne sošolke tudi večkrat objamejo in jaz vmes skoraj otrpnem, še posebej, če objema ne pričakujem. Vmes sam razmišljam, kdaj bo že konec.
Moja mami je zadnjič enkrat neki rekla o odvzemu krvi in me je spet neki spreletel po telesu pa ful sem se začela zavedat svoje leve roke na pregibu komolca (notranja stran - kjer ponavad vzamejo kri). Ta roka, predel, je naenkrat postala tako šibka, dobila sem nek tak občutek, kot da bi mi/mi bojo vzel kri. Tko mi je velikokrat, če kdo omeni kakšno bolezen, operacijo ... Spreleti me povsod po telesu in na tistem mestu dobim nek zoprn občutek.
Tudi ne morem gledat ljudi, ki kažejo fige oz. nekak prepognejo kazalec in prstanec skupaj, to mi je res neprijetno.
Kaj je narobe z mano? Zdi se mi, da to ni glih normalno, kaj pa vam? Kaj naj nardim?
Lp
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to more bit res neprijetno mogoče se poskusi počasi navajati. najbrž ni stabo narobe čisto nič ampak vseno mogoče povej staršem ker obisk psihologa najbrž na bo škodil jaz sem bla enkrat zaradi ne druge zadeva pa ne ful pomagal. Te pa čisto razum
1
dotiki
Res hvala za odgovor
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To, kar opisujete, se lahko imenuje taktična občutljivost ali preobčutljivost na dotik. To je lahko del obsežnejše motnje senzorne obdelave, kjer možgani ne obdelujejo informacij iz okolja na običajen način. Vaša izkušnja z neprijetnimi občutki ob dotiku določenih delov telesa ali ob misli na dotik drugih je lahko posledica preobčutljivosti živčnih končičev ali nepravilne obdelave senzornih informacij v možganih.
Priporočam, da se posvetujete s strokovnjakom za duševno zdravje, kot je psiholog ali psihiater, ki vam lahko pomaga razumeti in obvladovati te občutke ter vam predlaga ustrezne strategije za obvladovanje stresa in tesnobe, ki jih povzroča dotik. Lahko vas naučijo tehnik sproščanja ali terapevtskih pristopov, ki vam lahko pomagajo obvladovati vaše reakcije na dotik.
Poleg tega lahko terapevt opravi oceno in vam pomaga ugotoviti, ali so vaši simptomi del širšega senzornega procesiranja ali če obstajajo druge osnovne težave, ki jih je treba obravnavati. Pomembno je, da poiščete pomoč, saj vam lahko ustrezno zdravljenje in podpora pomagata izboljšati vašo kakovost življenja.
Priporočam, da se posvetujete s strokovnjakom za duševno zdravje, kot je psiholog ali psihiater, ki vam lahko pomaga razumeti in obvladovati te občutke ter vam predlaga ustrezne strategije za obvladovanje stresa in tesnobe, ki jih povzroča dotik. Lahko vas naučijo tehnik sproščanja ali terapevtskih pristopov, ki vam lahko pomagajo obvladovati vaše reakcije na dotik.
Poleg tega lahko terapevt opravi oceno in vam pomaga ugotoviti, ali so vaši simptomi del širšega senzornega procesiranja ali če obstajajo druge osnovne težave, ki jih je treba obravnavati. Pomembno je, da poiščete pomoč, saj vam lahko ustrezno zdravljenje in podpora pomagata izboljšati vašo kakovost življenja.
4
dotiki
Hvala za odgovor
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
senzorčne težave so pogost znak avtizma. to ni nič sramotnega ali slabega. mogoče bi na tvojem mestu si kaj prebrala o tem
1
lep pozdrav
dotiki
Avtizma sicer nimam, ampak vseeno hvala za odgovor
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Mogoče maš pa haptefobijo (strah pred dotikanjem in pred biti dotaknjen).
1
huahfkjnskf
dotiki
Hvala za odgovor
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla,
hvala, da si podelila svoje težave z nami! Verjamem, da so tovrstna občutja lahko res neprijetna. Sama sicer ne vem točno, kaj je vzrok - morda gre za težave v senzoriki ali pa je vzrok psihološke narave. Tako žal nimam drugega nasveta kot to, da obiščeš svojega osebnega zdravnika in ga morda prosiš, da te napoti k psihologu - zagotovo ne more škoditi, lahko pa ti pomagajo ugotoviti, zakaj se to dogaja in ti pomagajo, da se s tovrstnimi občutki lažje spoprijemaš :blush:
Lepo se imej!
hvala, da si podelila svoje težave z nami! Verjamem, da so tovrstna občutja lahko res neprijetna. Sama sicer ne vem točno, kaj je vzrok - morda gre za težave v senzoriki ali pa je vzrok psihološke narave. Tako žal nimam drugega nasveta kot to, da obiščeš svojega osebnega zdravnika in ga morda prosiš, da te napoti k psihologu - zagotovo ne more škoditi, lahko pa ti pomagajo ugotoviti, zakaj se to dogaja in ti pomagajo, da se s tovrstnimi občutki lažje spoprijemaš :blush:
Lepo se imej!
1
dotiki
Hvala za odgovor
Moj odgovor:
sezgodi
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
samopodoba/samozavest
živijo,
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
bom kratka in jedrnata.
mene ZELO skrbi in me briga kaj si drugi mislijo o meni. ampak kokr mene skrbi ni vec uredu.
vedno ko kam grem kjer so nepoznani ljudje se bojim da se mi smejejo in usak govor potiho mislim da je o meni (na slab nacin). ne morem zaupat sama sebi, jaz lahko znam za test vse, se veliko učim, snov razumem.. ampak ko dobim test pred sebe slisim samo še "nic vredna si ne bo ti uspelo" in potem je slabo. res slabo. Ampak to se samo še slabša. Včasih sem prenesla biti z nepoznanimi ljudmi v prostoru in sem se po nekaj časa sprostila, ampak zdaj nemorem biti niti več s prijatelji. zavračam povabila da bi se dobili, na rojstnih dneh sem večino tiho. Treniram nogomet in pred vsako tekmo in med vsako tekmo se zjokam, da ce kaj zafrknem me bojo judgali, se mi smejali.. nemorem več..
Kaj naj naredim?
hvala vsem:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Aktualne objave
Oglas
Zadnji odgovori v Svetovalnici
Ojj,
ti bom probala pomagat.
1. Pri obeh ...