Oppenheimer
0
kino
Za vse, k ste gledal Oppenheimerja:
Kok ste bli stari, ko ste gledal?
Za kero starost se vam zdi film primeren?
A je ful spolnosti notr?
Razmišljam, da bi šla gledat. Drgač sm 15.
Kok ste bli stari, ko ste gledal?
Za kero starost se vam zdi film primeren?
A je ful spolnosti notr?
Razmišljam, da bi šla gledat. Drgač sm 15.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jaz sem šla gledati s prijateljico in sem bla kar navdušena, ker sem po tem razmišljala tudi o ostalih osebah ki so znane in smo se o njih pogovararjali pri zgodovini in mi je bilo res zanimivo. Sicer je film res dolg ampak mislim da se ga splača pogledat že zaradi splošne razgledanosti in tega. Vmes sta eni dve malo bolj eksplicitni sceni ampak nič hujšega.
jaz sem tudi stara 15 in mislim da je film čisto vredu za to starost.:)
jaz sem tudi stara 15 in mislim da je film čisto vredu za to starost.:)
1
kino
Okej hvala ti
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jst bom kmalu 14 in sem ga šla gledat konc poletnih počitnic s starši. Zdi se mi primeren za npr. 13 +, ker je kr neki stvari, ki jih mlajši ne bi razumeli, npr. stvari iz druge svetovne vojne, kemijske in fizikalne stvari, npr. atomi, molekule itd. Kokr se spomnim, je na začetku malo spolnosti, pa enkrat v drugi polovici filma. Kot pa je že povedala LadyBugFAN, film je kar dolg (3 ure), a je vreden ogleda. Men se je zdel zlo dobr, tut vsi dobr igrajo.
Na tvojem mestu pa bi malo pohitela, ker se film vrti že od konca julija in bo morda kmalu konec.
Lp :wink:!
Na tvojem mestu pa bi malo pohitela, ker se film vrti že od konca julija in bo morda kmalu konec.
Lp :wink:!
2
kino
Hvala ti
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
