To da se derejo nate nepomen da te nimajo radi derejo se glih zato ker te imajo radi in jih skrbi zate. Tut name se derejo

Sicer ress ne podpiram, da bi kar pobegnila od doma. Ampak glede na to, da ne sprejemaš nobenega drugačnega odgovora (no hate pls) ti bom odgovorila na vprašanja:grimacing:

1. kaj vse rabim da pobegnem od doma
-denar! Tudi, če greš npr. h teti, rabiš denar! oblačila in telefon + polnilnik. lahko kakšen prigrizek in ščetko za zobe
2. kje naj bom ta cas ce ne doma
-Pokliči prijateljico, morda si lahko pri njej ali pa pri teti. svetujem ti, da ostaneš doma, bolje bo
3. kaj naj recem starsom
-res nevem:grimacing: najbolje, da še malo počakaš, morda bo bolje. ali pa jim poizkušaš razložiti, kako se ti počutiš in kako so se oni oz. bi se oni, če bi se kdo tako obnašal do njih
4. kaj si o tem mislite vi
-da ni prav. sicer te razumem, ampak povem ti, da boš pogrešala dom:blush:
5. kdaj je pravi cas za pobeg
-nikoli, če se ti mudi, lahko npr. ko greš jutri v šolo in potem h prijateljici, ne domov

prosim, ne pobegni od doma, tvoje starše bo kap:disappointed:

glej ne podpiram ampak če res moraš.


1.denar, telefon,dokumenti,polnilec,neka odeja al neki, neki oblačil.
2. Svetujem da greš k frendici al pa h kakemu sorodniku.
3. Boljše da napišeš na list da jih maš rada ampak da ne prideš domov dokler se ne nehajo izživljat nat tabo.
4.ne podpiram a če se ti zdi da moraš... Preden greš si vzemi malo časa če je res nujno.
5. Jaz mislim da takrat ko se odpraviš v šolo in imaš šolsko torbo v njej pa vse stvari k jih rabš.

~Prosim še enkrat premisli~

No hate samo to ni prava odločitev. Tudi moji starši so kdaj "kruti". Ampkat ti bom odgovorila. Predlagam pa ti vseeno d apočakaš še par let kr ko boš 18 greš lahko na svoje.

1. Denar, telefon, oblačila, stvari, ki ti veliko pomenijo, hrano, pijačo itd.

2. Pri sorodnikih ali pa v tistem domu, ki jih majo ampak najbolje da bi bila doma, verjemi mi.

3. Se strijam, da napišeš na listek.

4. Ni ravno prava odločite. Moja sestrična je pobegnila v nek dom:cry: Od takrat je nikoli več nisem videla :pensive:. Pač ful smsad kr je nemorem vudt in tut vsi drugi pri tebi bodo. Ne podpiram, ker ni prava odločitev.

5. Preden prideš domov.

Pa še neki starši bodo sigurno žalostni in to pač res ni ok da greš od doma.

poglej

predstavli si res si predstavli če bi ti bila mama in bi samo zvedla da je tvoj otrok pobegnu
kako bi se počutila?
samo predstavljaj si kako bi prizadela svoje bližnje in prijatelje, mogoče bi jim tako dobesedno "zagrenila" celo življenje
res to hočš? si res želiš to narest vsem ki jih maš rada? jim res želiš povzročit toook skrbi?

in kam pa boš šla? kako se boš preživlala? kako boš skrbela za osebno higieno? kaj bo s šolo? od te odločitve je odvisna tvoja prihodnost!

a so problemi zakaj bi rada pobegnila res tako grozni da bi sam pač pobegnila? a si prepričana da je to res vredno? katerikoli problem že maš, se ga da rešit, vsak problem se da rešit, če ne na tak pa na drugačn način. če ti bo kej laži lahko vsak problem posebi napišeš sm na svetovalnico pa ti ga bomo pomagal rešt.

če ti bo pomagalo se lahko tudi s kom pogovoriš in mu zaupaš stvari


lej zbežat od doma je resna stvar, nikol ne veš kaj te čaka in slej ko prej te bodo iskal in vrjetn tut najdl in sam predstavli si kako bo pol

če ti kej v družini npr ni uredu se pogvor ker vrjem da je to boljša izbira kot pa pobegnit


ressssss ne zbežat od doma še enkrat ali dvakrat res temeljito premisli

in glede vprašanj ki si jih napisala
1. rabš velik stvari ker nikol ne veš kje boš in kaj boš rabla
2. vidiš, kako boš zbežala od doma če niti tega ne veš
3. kaj bi ti hotla slišat od svojga otroka k ma namen pobegnt?
4. vse kar sm napisala zgori vglavnm *b*da se ti res ne splača*b*
5. nikol za pobeg za odselitev ko boš dovolj stara in imela vse preštudiran


lej vem da ko boš to prebrala boš jezna in žalostna lej oprosti ampak to je resnica zamisli se malo o tem kar sm ti napisala


*i*upam da se oš pravilno odločila*i*

Tudi jaz bi zdaj najraje spakirala in šla. Dovolj imam tastarih k mi ves čas težijo. V šoli so problemi, pravzaprav POVSOD. Če že misliš pobegnit bi bilo najboljše, da bi recimo odšla k bratrancu, ki je star 30 let, živi sam v stanovanju in dela od doma (in mu totalno zaupaš). To bi bilo najbolj super, ker bi bila na toplem, imela hrano, streho nad glavo,... Vendar verjamem, da imajo take pogoje le nekateri, v vsakem primeru ti priporočam da odideš k nekomu ki mu zaupaš. Malo s težkim srcem ti bom povedala zgodbo, ki sem jo doživela, ko sem bila 1. razred. Moja sestra je bila stara 13 let, skratka:
prišla sem domov. Navadno je bila doma že moja sestra, starši so prišli malo kasneje. Ko vstopim v hišo pozdravim. Nikogar ni. Grem v sestrino sobo, na tabli vidim tole:
- ura
- telefon
- obleke
- čevlji
- polnilec
Ker sem bila v 1. klasu, nisem takoj poštekala vsega tega. Začela sem pisat nalogo, sestre pa nikjer. Za vsak slučaj sem odšla k noni, ki živi tik zraven nas. Vse sem ji povedala, nona pa je v majhni paniki poklicala mojega očeta. Bil je že na poti domov. Ko je prišel je bil živčen, da ga od takrat nisem videla bolj. Rekel mi je, naj grem k noni, naj tam počakam. Ničesar nisem razumela. Nisem hotela oditi, še nekaj časa sem stala v hodniku in zaprepadeno gledala očeta. Z nekom je govoril po telefonu, ter opisoval sestrino zunanjost. Vsa zmedena sem odšla k noni, ki mi je nekaj poskušala razlagat, ampak je nisem poslušala, ker sem bila dobesedno kot v komi. Nič nisem vedela kaj se dogaja okoli mene. Naslednjih par ur se ne spomnem. Naslednji prizor, ki se mi vrti v glavi je, da so za mizo sedeli starši, policista, jaz in sestra. Mama in sestra sta jokali, mama zaradi šoka, sestra zaradi vsega skupaj. Policisti so bili strašansko mirni. Že nekaj dni prej sem opažala, da s sestro ni bilo vse v redu. Na neki točki jo je zlomilo, in odločila se je, da bo odšla s prvim vlakom do moje tete, kjer je hotela biti z mojim bratrancem. Policisti, ki jih je poklical oče, so jo našli kar 15 km od naše vasi. Najverjetneje so jo prepričali, da je vstopila k njim v avto, ter se z njimi odpeljala do doma. Tistega večera ji je mama povsem mirno razložila, da jo je tako neznansko skrbelo zanjo, in da tega ne sme nikoli več storiti. Tisti večer je v moji glavi le še bledel spomin, ki se ga skoraj ne vidi več. Še zdaj vidim tisto popisano tablo in ob tem se mi trga srce. Naredi tisto kar misliš da je prav. Mogoče celo namigni staršem, kaj bi rada naredila, mogoče se bodo malo spremenili.
V življenju samo poslušaj srce in vse se bo izteklo tako kot je prav.
Bodi lepo,
Lilo:heart:

To res ni prav da hočeš to narediti vsi starši ki imajo otroke radi se derajo na njih! (ZAKAj?) Zato ker jih skrbi zate tudi moji se
name in imam veliko težav in skrbi a tega ne bom in noče storit. Lej pa če tud zbežiš kaj boš pa pol? Kam boš šla? Tudi če greš
k prijateljici ali sorodnikom misliš da te ne bojo našli? Klicali bojo policijo in podobno! Zato včasih moraš potrpet pa če tudi ti kaj
ni všeč!