POMAGAJTE PROSIM
2
dilema
Torej js bom star 12 januarja in imam punco, Niko (fake name), ki je stara 13. Moja punca je sošolka z mojim najboljšim prijateljem, recimo mu Oskar (fake name). Z Oskarjem sva prijatelja že dolgo časa in zadnje čase se mi zdi, da se obnaša zelo gejevsko do mene. Precej sem prepričan, da nisem gej, ampak me ne bi motilo, če bi bil z njim.
A čm mu povedat, kako se počutim, ali naj pozabim na celo situacijo?
A čm mu povedat, kako se počutim, ali naj pozabim na celo situacijo?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Če te Oskar mal "čudno" gleda, se pogovori z njim, če te to spravlja v zadrego. Če ni to neki velik problem, pa pozabi na to in se osredotoči na punco Niko. :sunglasses: Sam bodi iskren do sebe in do njega, da ne bo kakšnih zmešnjav kasneje. :v:
Skratka, bodi realen in odloči se, kaj ti je najbližje. :wink:
Če se ti zdi, da je treba, mu lahko rečeš nekaj takega:„Ej, Oskar, vse okej, sam vidim, da se zadnje čase obnašaš mal drugače do mene. Meni ni nič narobe, ampak malo me zmoti, pa če lahko poveva, kaj se dogaja. Sam da ni nekih zmešnjav, če veva, kaj si misliva.“ :thinking:
Tako se lahko pogovorita in se vse razjasni brez zapletov. :v:
Skratka, bodi realen in odloči se, kaj ti je najbližje. :wink:
Če se ti zdi, da je treba, mu lahko rečeš nekaj takega:„Ej, Oskar, vse okej, sam vidim, da se zadnje čase obnašaš mal drugače do mene. Meni ni nič narobe, ampak malo me zmoti, pa če lahko poveva, kaj se dogaja. Sam da ni nekih zmešnjav, če veva, kaj si misliva.“ :thinking:
Tako se lahko pogovorita in se vse razjasni brez zapletov. :v:
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
upraši ga kaj se gre pa več časa posvet punci pa to. kako to mislis gejevsko
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
