Ojla! Jaz imam pa problemček... jaz sem v enega sošolca, pa mogoče se mi zdi možno, da je tudi on vame, ampak ne vem. Pač že v osnovi se pač jaz pa šest prijateljic, pa on pa en prijatelj družimo, pač ne popoldne, samo med odmori, pa med poukom, pa to. Ampak kdaj pa kdaj se mi pa zdi, da se do mene obnaša drugače, kot do ostalih, sicer pa te misli ne znam opisati in razložiti,zato me skrbi, da si vse samo namišljam. Pa enkrat smo njegov prijatelj, jaz, pa, on nekaj šli in kasneje je še dva tedna načenjal to temo in to večkrat na dan in kdaj tudi nekaj, kar smo se že pogovarjali. Fora je pa v tem, da se nista začela s prijateljom pogovarjati, ampak je vedno začel pogovor z mano, potem pa se je prijatelj (ki je bil že od začetka zraven) priključil pogovoru (če se sploh je, kdaj se ni pa je sedel zraven). Smo osmi razred in bliža se valeta (oziroma izbiranje plesavca za valeto). Se pa o teh stvareh skoraj z nikomur ne zgovarjam, pač vse skupaj sem povedala družini (kar vrjetno veste, da ni isto, kot prijatelji in ti pri takih vprašanjih težko pomagajo... pač sarša itak vesta samo v koga sem (in nočem, da vesta kaj več), sestrici pa se teh stvari ne, da kaj veliko poslušati.) potem sem pa povedala še najboljši prijateljici, ampak sva obe ful zasedene in se premalokrat vidiva, da bi načele takele debate. Drugim prijateljicam pa ne, da ne zaupam samo nevem ne bi rada načenjala te teme, pa še vse pravijo, da je on v drugo sošolko... čeprav se mi ne zdi. Pogledala sem tudi po netu, če so kakšni kvizi "Ali je vame?", ampak je vse skupaj drek. Tele platforme sicer že zelo dolgo nisem obrnila, ampak se mi je zdela najboljša možnost, čeprav se tudi tu bojim, da bi kdo izvedel kdo sem. Poskusit me razumeti sredi travnika me je strah, če bi govorila o tem, da me kdo posluša, v šoli me je, če razmišljam o njem, strah, da mi kdo bere misli... Ampak Pil je bil res najboljša in najbolj skrivna možnost. Tako, da hvala vsem, ki mi boste odgovorile na vprašanje: Ali je vame?.


Mogoče je pa bila še katera v podobni situaciji, kot jaz, zato bi prosila, da če mi znate pomagati mi povejte kaj naj naredim. Kakor koli tokrat sem prvič zaljubljena in tole vse skupaj je zame kar zalogaj, najhuje je zvečer, ko si domišljam vse možno kaj mi bo rekel, kdaj me bo povabil na valeto... sicer na srečo je večimo pozitivnih misli, ampak vseeno. Mogoče še huje pa je, ko pospravljam sobo, ponavadi si dam še kakšno pesem in potem odpavam, sobo pospravljam celo večnost, ker ves čas razmišljam o njem. To je grozno, ker potem mi zmanjka časa še za kaj drugega. Pravzaprav o njem razmišljam ves čas. Sem pa vesela, da se z njim lahko normalno pogovarjam. Kako naj manj razlišljam o njem? Oziroma ali moram manj razlišljati o njem?

P.S.: Poobno objavo sem že objavila, pač s podobno zgodbo, ampak glede na to, da zaradi "varnosti" ne pišem s svojega profla sem jo izgubila, pač napišem naslov, ampak ne najdem mojega vprašanja, tako, da če je katera našla tisto vprašanje... a mi pošlješ v komentar povezavo. Hvala