Glej jaz ti bi samo povedala da nisi edina ki se spopada s tem mogoče ti ne bom znala ravno super odgovorit ampak please beri naprej: tudi js se včasih pocutim cudnu pac kr se starsa kar dosti kregata in me je strah da se bosta ločla. V rjemi starsa se nista locla zradi tebe.In kaj je narobe ce si na robu depre. Vrjemi imata te najraje na svetu in vse bi naredila zate. Če ti je pri ocetu nelagodno mu to na miren nacim povej, in ne misli da je kaj narobe s tabo ce se joces zradi enega ptica na sliki. Ne sramuj se svojih custev ker ni z njimi nic narobe. Imej se rada. Ce ti je hudo pa pisi dnevnik mogoce ti bo to pomagalo. In verjemi da sta starsa najsrecnejsa na svetu ker imata tebe. Ne skrbi. Vedi NISI SAMA. Vedno se lahko na koga zaneses. Tudi na nas anonimne svetovalce. In se posebej pomemno je to IMEJ SE RADA NE GLEDE NA VSE. T o bo vse iz moje strani. Upam da sem ti pomagala.
Lp, imej se rada

Hej! Dejansko ti težko pomagam, ker sta moja starša tudi ločena in se počutim enako. Vedno, tudi ko ni bilo korone, ker sem že imela nočne more, da se je moji mami neki zgodil in sm mogla bit pri svojem očetu sem se počutila tako, prazno. res je da se to da urediti na socialni službi, ampak če je tvoj oče razumen (moj ni, tako da če tudi tvoj ni je potem situacija težja) bo morda razumel, da ti je pri mami ljubše. verjetno bo žalosten, ampak najboljša rešitev NAJ bi bila pogovor (zakaj sem naj napisala z veliko? ker pri meni npr. ni, ker moj oče se res ne zna pogovarjat, upam da je pri tebi drugače). če pa tvoja mama tega ne vzame resno pa sprevi vse iz sebe pred njo. glede na to da jo imaš tako rada sklepam da je razumna, prijazna in tako naprej, torej zjokaj se pred njo. to kar delaš na samem, to kako se zjokaš ko si sama v sobi, stori pred njo. morala bo razumeti tvojo stisko, povej ji vse. (aja, mi samo tok da veš mi hodimo (no, zdaj ne, ker je korona) na socialno, ker bi moj oče da sem več pri njem (več sem pri mami kot očetu, jaz pa nočem biti več pri očetu, kot bi on rad) in tam je zelo težko raložit zakaj. res, tam, če hočeš da se kaj uredi, torej da se zgodi kar bi rada moraš povedat vse. vse, od tega kako se počutiš, moraš naštet, opisat primere zakaj je prišlo do tvojih čustev ...) če imaš brata/sestro kar tako sredi pogovora vprašaš lahko o tem, lahko se pogovarjata in držita skupaj, ker saj zato pa so bratje in sestre (ponavljam: ČE jih imaš). drugače lahko tudi pišeš šolski svetovalni službi. pozanimaj se pri razredničarki kako bi se lahko obrnila po njihovo pomoč, ker mislim da ti bo pomagalo. ampak se mi zdi, da če so tvoje težave večje te pošljejo naprej, npr. v svetovalni center ali kaj takega, samo povem. in to, ko sprašuješ, če komu poveš, jaz mislim da ja. mami povej veliko bolj resno, če te ne razume se zjokaj, opiši vsa čustva ... in tudi ko jo povabiš na ta pogovor, ne govori kot da jo vabiš na čajček kjer bosta klepetali o nakupih in tako, ampak jo povabi nekako bolj z na pol resnim na pol žalostnim izrazom. lahko poveš tudi učiteljici, če se z njo dobro razumeš, morda prijazni sosedi ... komur koli ki mu zaupaš. če bodo težave in bo tvoja želja vedno manjša da bi videla očeta tako kot je rekla Noone, se da na socialni to res vse uredit. jaz ti govorim samo iz lastnih izkušenj, vsak im drugačne, samo da veš, da nisem neka strokovnjakinja. ne vem če bom s tem sploh pomagala ampak, ja. no, tu bom končala, ker so tudi drugi toliko povedali in jaz sem že preveč nakladala (in spet preveč nakladam) in oprosti za vse slovnične napake, ni se mi jih dalo uporabljat, oprosti.