Problemi
2
Avtistično budalo
Pozdravljeni.
Imam par problemov in res nujno rabim pomoč.
1. *b*Nihče me ne mara*b*
Ko ste že prebrali, me res nihče ne mara. Sploh se ne počutim ljubljeno, bolj kot da sem vsem nadležna.
Naprimer: s puncami hodimo po hodniku, in se nekaj pogovarjajo, jaz vprašam:"Kaj?" in one rečejo :"Nič" in potem se smejejo, in imajo svoje fore mene pa kar izločijo, jaz pa sem tam kot teslo.
Primer #2: jaz sem veliko časa manjkala v šoli, in nisem nečesa znala in se je učiteljica lepo zdrla name, ko sem ji pokazala izvide iz bolnice in šla proč medtem ko sem ji poskušala razložit kaj se je sploh zgodilo.
Primer #3: Enkrat sem pozabila dati staršem položnico za kosilo v šoli in je prišel opomin, in zdaj se mama zdira name in me krivi za vse kot, da bi ubila nekoga in dobila dosmrtno kazen v zaporu.
2.*b*Nisem popolna *b*
Ja, tudi jaz nisem popolna. Ne uspe mi vedno izpolniti svojih ciljev, ne morem vsega, ne uspe mi vse kar si zadam... In drugi me obsojajo kot, da sem zločinka ker nisem popolna. Kot da že ni dovolj da sem jezna sama nase, ker mi ni uspelo, še vsi drugi se zderejo name, se mi posmehujejo in konstantno ponavljajo da so razočarani nad mano.
PA SAJ NISEM ROBOT!
Ne morem vsega, utrujena sem in najraje bi v tem trenutku zaspala in se nikoli več zbudila.
3. *b* čustva*b*
Vedno se pretvarjam, da je vse okej, da sem vredu in da sem zelo vesela in ponosna nase in da mi v življenju prav nič ne manjka... Pa je to še daleč od resnice.
Želim si biti nekdo drug, nekdo ki je srečen in ga imajo ljudje radi.
In tako se vsa negativna čustva nabirajo v meni, in v sebi se lomim na zunaj se pa smejem. Ko me v šoli zafrkavajo se smejem. Vedno se samo smejem.
Dokler se nabere vsega preveč in jokam brez prestanka. In ko se to zgodi, me nihče ne posluša. Od drugih slišim samo :"Sama si si kriva" "jok ti ne bo pomagal" "Ha ha gospodična popolna, pa le ni tako popolna"
In jaz moram biti tiho in nič ne reči biti samo tiho, ker vse kar naredim je narobe. Tudi če samo diham je narobe. VEDNO JE VSE KAR NAREDIM V NJIHOVIH OČEH ENA VELIKA NAPAKA
In meni se bo zmešalo
Najraje bi pobegnila, umrla, ali pa samo izginila daleč stran kjer bi lahko bila nekdo drug, in ne jaz. Ker sovražim samo sebe, in ne prenesem več ničesar.
Imam par problemov in res nujno rabim pomoč.
1. *b*Nihče me ne mara*b*
Ko ste že prebrali, me res nihče ne mara. Sploh se ne počutim ljubljeno, bolj kot da sem vsem nadležna.
Naprimer: s puncami hodimo po hodniku, in se nekaj pogovarjajo, jaz vprašam:"Kaj?" in one rečejo :"Nič" in potem se smejejo, in imajo svoje fore mene pa kar izločijo, jaz pa sem tam kot teslo.
Primer #2: jaz sem veliko časa manjkala v šoli, in nisem nečesa znala in se je učiteljica lepo zdrla name, ko sem ji pokazala izvide iz bolnice in šla proč medtem ko sem ji poskušala razložit kaj se je sploh zgodilo.
Primer #3: Enkrat sem pozabila dati staršem položnico za kosilo v šoli in je prišel opomin, in zdaj se mama zdira name in me krivi za vse kot, da bi ubila nekoga in dobila dosmrtno kazen v zaporu.
2.*b*Nisem popolna *b*
Ja, tudi jaz nisem popolna. Ne uspe mi vedno izpolniti svojih ciljev, ne morem vsega, ne uspe mi vse kar si zadam... In drugi me obsojajo kot, da sem zločinka ker nisem popolna. Kot da že ni dovolj da sem jezna sama nase, ker mi ni uspelo, še vsi drugi se zderejo name, se mi posmehujejo in konstantno ponavljajo da so razočarani nad mano.
PA SAJ NISEM ROBOT!
Ne morem vsega, utrujena sem in najraje bi v tem trenutku zaspala in se nikoli več zbudila.
3. *b* čustva*b*
Vedno se pretvarjam, da je vse okej, da sem vredu in da sem zelo vesela in ponosna nase in da mi v življenju prav nič ne manjka... Pa je to še daleč od resnice.
Želim si biti nekdo drug, nekdo ki je srečen in ga imajo ljudje radi.
In tako se vsa negativna čustva nabirajo v meni, in v sebi se lomim na zunaj se pa smejem. Ko me v šoli zafrkavajo se smejem. Vedno se samo smejem.
Dokler se nabere vsega preveč in jokam brez prestanka. In ko se to zgodi, me nihče ne posluša. Od drugih slišim samo :"Sama si si kriva" "jok ti ne bo pomagal" "Ha ha gospodična popolna, pa le ni tako popolna"
In jaz moram biti tiho in nič ne reči biti samo tiho, ker vse kar naredim je narobe. Tudi če samo diham je narobe. VEDNO JE VSE KAR NAREDIM V NJIHOVIH OČEH ENA VELIKA NAPAKA
In meni se bo zmešalo
Najraje bi pobegnila, umrla, ali pa samo izginila daleč stran kjer bi lahko bila nekdo drug, in ne jaz. Ker sovražim samo sebe, in ne prenesem več ničesar.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey!
Glede tvojega 1. vprašanja....
Vrjamem, da se včasih počutiš, kot da se nihče ne briga zate... Zagotovo so nekje na svetu ljudje, ki te imajo radi in vrjamem, da če še niso ob tebi, jih boš našla.
Poizkusi se s temi osebami pogovorit, jim povedati, da ti je to nadležno, in ne maraš, da te ignorirajo.
Glede 2. problema...
NIHČE NI POPOLN.
Nič ni narobe, če ti kdaj kaj ne uspe. Meni se to ves čas dogaja... Naredim si plan, in ga potem niti polovično ne opravim.
Tudi glede tega bi se bilo po mojem mnenju pametno pogovorit s starši, npr. jim poveš, da ni nihče popoln, tudi oni ne (s tem ne mislim nič slabega...)
3. težava pa...
predlagam, da npr. naslednjič, ko se bodo recimo norčevali iz tebe, jim vrni. (ne pretiravaj...) dobro bi bilo, da ne zadržuješ vsega v sebi, ampak poveš drugim svoje mnenje. Pri tem ne rabiš biti nesramna, samo povej jim svoje.
Meni pri kakšnem problemu, (npr. se s sošolkami skregamo) velikokrat pomaga pogovor z mami, saj ji lahko zaupam, in če ne drugega, vsaj dam iz sebe.
In še to. Ne sovraži se. vsak človek ima kdaj kak slab dan, ali pa tudi daljše obdobje, ampak boš videla, da bo kmalu bolje.
Če pa bi bila nekdo drug, kot si zgoraj napisala, pa ne bi imela svojih popolnih lastnosti, ki jih ima vsak človek svoje.
Upam, da sem ti kaj pomagala,
Lp,
Šestošolka
Glede tvojega 1. vprašanja....
Vrjamem, da se včasih počutiš, kot da se nihče ne briga zate... Zagotovo so nekje na svetu ljudje, ki te imajo radi in vrjamem, da če še niso ob tebi, jih boš našla.
Poizkusi se s temi osebami pogovorit, jim povedati, da ti je to nadležno, in ne maraš, da te ignorirajo.
Glede 2. problema...
NIHČE NI POPOLN.
Nič ni narobe, če ti kdaj kaj ne uspe. Meni se to ves čas dogaja... Naredim si plan, in ga potem niti polovično ne opravim.
Tudi glede tega bi se bilo po mojem mnenju pametno pogovorit s starši, npr. jim poveš, da ni nihče popoln, tudi oni ne (s tem ne mislim nič slabega...)
3. težava pa...
predlagam, da npr. naslednjič, ko se bodo recimo norčevali iz tebe, jim vrni. (ne pretiravaj...) dobro bi bilo, da ne zadržuješ vsega v sebi, ampak poveš drugim svoje mnenje. Pri tem ne rabiš biti nesramna, samo povej jim svoje.
Meni pri kakšnem problemu, (npr. se s sošolkami skregamo) velikokrat pomaga pogovor z mami, saj ji lahko zaupam, in če ne drugega, vsaj dam iz sebe.
In še to. Ne sovraži se. vsak človek ima kdaj kak slab dan, ali pa tudi daljše obdobje, ampak boš videla, da bo kmalu bolje.
Če pa bi bila nekdo drug, kot si zgoraj napisala, pa ne bi imela svojih popolnih lastnosti, ki jih ima vsak človek svoje.
Upam, da sem ti kaj pomagala,
Lp,
Šestošolka
1
Šestošolka
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
1. Obisk terapevta bi gotovo pomagal
2. Pogovori se s kolegicami kaj jih pri tebi moti in to poskusi rešiti (če je seveda negativna stvar, drugače najdi pove prijatelje)
3. Zagovarjaj se, pred starši in učitelji. Če imaš prav potem pri tem tudi stoj, samo ne pretiravat v šoli ker lahko fasaš opomin.
lp,
shrek
2. Pogovori se s kolegicami kaj jih pri tebi moti in to poskusi rešiti (če je seveda negativna stvar, drugače najdi pove prijatelje)
3. Zagovarjaj se, pred starši in učitelji. Če imaš prav potem pri tem tudi stoj, samo ne pretiravat v šoli ker lahko fasaš opomin.
lp,
shrek
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
1. Nihče te ne mara?
Sliši se grozno ne? Ko izgovoriš te besede te zaboli pri srcu... Pa veš, da so te besede popolna laž? Vedno, vedno, vedno in vedno te ima nekdo rad. Pa pojdima na tvoj primer.
° Res nesramno, da so tvoje prijateljice take,
° Raje si poišči družbo v kateri boste vsi enakovredni,
° Kot je rekla Šestošolka, pogovori se z njimi, jih vprašaj v čem je težava, da ti ni prijetno ko te ignorirajo itd.
Pomaga pa tudi pogovor s kakšno tebi ljubo osebo na primer, starši, sorojenca, stari starši in tako dalje.
2. Nisi popolna?
Ti nekaj povem?
"Resnični ljudje nikoli niso popolni, popolni ljudje pa nikoli niso resnični."
Tako pač je, tega se ne da spremeniti.
Z tistim, ki ti težijo se pogovori, jim razloži da nisi mašina ki je popolna itd. Povej jim da tudi oni niso popolni, ker tako pač je. Tudi jaz, tudi jaz si zastavim cilj da se bom npr. učila pa jo raje odviharim na svetovni splet in YouTube. Toraj ne opravim zaželenega cilja. Tudi pri šoli kdaj popuščam, toraj nisem popolna.
Nihče ni popoln. Ponovi z mano. Nihče ni popoln.
3. Tudi jaz imam podobno težavo, le da ko je vse narobe molčim, ignoriram ljudi itd. No saj včasih naredim to da ko me sprašujejo kako sem odgovorim dobro ali v redu, najraje bi pa zakričala grozno.
Naj ti dam en primer:
Igrali smo predstavo (ne zares, med poukom ker smo nekaj brali pri slovenščini). In potem je manjkala vloga manjšega bratca. In jaz sem pač najmanjša v razredu, zato je moja sošolka videla priložnost da se po norčuje.
„Kdo se javi za bratca fantje?“ je vprašala učiteljica.
In moja sošolka je odgovorila:„ Lahko bi bila Avery.“
Prizadelo me je priznam.
Poznam občutek, ko se delaš da si okej v bistvu pa nisi. Ni fajn.
Jaz sem naredila naslednje:
Prvo sem ji namenila en grd pogled, nato pa sem se z njo pogovorila. Je pa res, da me zafrkavajo tudi fantje. Naprimer:„ Avery ne nosi torbe, ki je večja od tebe!Hahahaha!“
(pa je tudi on eden izmed manjših fantov.)
V taki primerih ga ignoriram, mu vrnem ali če pa sem dobre volje nasmehnem.
Priporočam, da izivatelju poveš svoje mnenje, da ti to ne paše itd.
Upam, da sem pomagala :).
Drži se, Avery
1. Nihče te ne mara?
Sliši se grozno ne? Ko izgovoriš te besede te zaboli pri srcu... Pa veš, da so te besede popolna laž? Vedno, vedno, vedno in vedno te ima nekdo rad. Pa pojdima na tvoj primer.
° Res nesramno, da so tvoje prijateljice take,
° Raje si poišči družbo v kateri boste vsi enakovredni,
° Kot je rekla Šestošolka, pogovori se z njimi, jih vprašaj v čem je težava, da ti ni prijetno ko te ignorirajo itd.
Pomaga pa tudi pogovor s kakšno tebi ljubo osebo na primer, starši, sorojenca, stari starši in tako dalje.
2. Nisi popolna?
Ti nekaj povem?
"Resnični ljudje nikoli niso popolni, popolni ljudje pa nikoli niso resnični."
Tako pač je, tega se ne da spremeniti.
Z tistim, ki ti težijo se pogovori, jim razloži da nisi mašina ki je popolna itd. Povej jim da tudi oni niso popolni, ker tako pač je. Tudi jaz, tudi jaz si zastavim cilj da se bom npr. učila pa jo raje odviharim na svetovni splet in YouTube. Toraj ne opravim zaželenega cilja. Tudi pri šoli kdaj popuščam, toraj nisem popolna.
Nihče ni popoln. Ponovi z mano. Nihče ni popoln.
3. Tudi jaz imam podobno težavo, le da ko je vse narobe molčim, ignoriram ljudi itd. No saj včasih naredim to da ko me sprašujejo kako sem odgovorim dobro ali v redu, najraje bi pa zakričala grozno.
Naj ti dam en primer:
Igrali smo predstavo (ne zares, med poukom ker smo nekaj brali pri slovenščini). In potem je manjkala vloga manjšega bratca. In jaz sem pač najmanjša v razredu, zato je moja sošolka videla priložnost da se po norčuje.
„Kdo se javi za bratca fantje?“ je vprašala učiteljica.
In moja sošolka je odgovorila:„ Lahko bi bila Avery.“
Prizadelo me je priznam.
Poznam občutek, ko se delaš da si okej v bistvu pa nisi. Ni fajn.
Jaz sem naredila naslednje:
Prvo sem ji namenila en grd pogled, nato pa sem se z njo pogovorila. Je pa res, da me zafrkavajo tudi fantje. Naprimer:„ Avery ne nosi torbe, ki je večja od tebe!Hahahaha!“
(pa je tudi on eden izmed manjših fantov.)
V taki primerih ga ignoriram, mu vrnem ali če pa sem dobre volje nasmehnem.
Priporočam, da izivatelju poveš svoje mnenje, da ti to ne paše itd.
Upam, da sem pomagala :).
Drži se, Avery
1
Avery
Moj odgovor:
dilema
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
POMAGAJTE PROSIM
Torej js bom star 12 januarja in imam punco, Niko (fake name), ki je stara 13. Moja punca je sošolka z mojim najboljšim prijateljem, recimo mu Oskar (fake name). Z Oskarjem sva prijatelja že dolgo časa in zadnje čase se mi zdi, da se obnaša zelo gejevsko do mene. Precej sem prepričan, da nisem gej, ampak me ne bi motilo, če bi bil z njim.
A čm mu povedat, kako se počutim, ali naj pozabim na celo situacijo?
A čm mu povedat, kako se počutim, ali naj pozabim na celo situacijo?
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
