problemi :(
1
ur local autistic idiot
kaj so kvalifikacije da sem transgender? ena izmed mojih prijateljic (13) je trans mtf, in mi je malo razlagala o vsej tej trans stvari na splošno, in sedaj se mi nekako zdi da si želim biti fant, saj se mi zdi, da bi se kot fant bolje počutila, ter mi je čudno neudobno zaradi mojih bokov in prsi. bolje se počutim tudi v fantovskih oblačilih. sicer sem tudi avtistična, bi lahko to imelo kako povezavo s tem? če dejansko postanem trans, ima kdorkoli kakršnekoli nasvete kako lahko izgledam bolj podobna fantu in kako naj vse to poven svojim staršem?
hvala za vse že vnaprej!
hvala za vse že vnaprej!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uff torej, si zates prepričana tako? No ce se nisi dobro premisli, saj je ta odločitev zares pomembna. Torej ce si res prepricana da je tako imam zate nekaj predlogov:
Lase si postrizi na kratko, okoli prsi si daj povoj ali nekaj takega. Za starse pa uff... Ne vem moras jim povedati nujno. lazje ti bo pri srcu. upam da sem ti kaj pomagala
ily:kissing_heart:
Lase si postrizi na kratko, okoli prsi si daj povoj ali nekaj takega. Za starse pa uff... Ne vem moras jim povedati nujno. lazje ti bo pri srcu. upam da sem ti kaj pomagala
ily:kissing_heart:
0
ur local autistic idiot
Omg ful hvala, sem malo okrog pogledal(a?), hvala za odgovor!! Aja, če kdo to bere ki mu bo to morda pomagalo, ampak raje ne uporabljati povojev, ker so te narejeni da stisnejo (npr rano, da ne krvavi), ker se lahko resno poškoduješ, npr polomis rebra itd. najboljše je da si kupiš 'chest binder', sem malo naredila researcha in veliko ljudi predlaga GC2B binderje. Če starši ne vejo/niso supportive, si lahka samo das 2 una sports bra-ja enega čez drugega in nekako deluje. Še enkrat hvala za odgovor!!
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej!
Moj brat je avtist in se obnaša kot punca...ne nosi punčkaste stvari ampak je gledal mia in jaz, winxice,...in nikoli ni igral igerc kot so fortnite in podobno...Oblačiš se lahko v nevtralne barve ki jih lahko nosijo fanti in punce (modra, siva, črna...). Staršem povej da nisi za punčkaste stvari in da se bolje počutiš v fantovskih oblačilih. Ni nujno da si treans mogoče le nisi za roza, vijolična..oblačila?
lp
Moj brat je avtist in se obnaša kot punca...ne nosi punčkaste stvari ampak je gledal mia in jaz, winxice,...in nikoli ni igral igerc kot so fortnite in podobno...Oblačiš se lahko v nevtralne barve ki jih lahko nosijo fanti in punce (modra, siva, črna...). Staršem povej da nisi za punčkaste stvari in da se bolje počutiš v fantovskih oblačilih. Ni nujno da si treans mogoče le nisi za roza, vijolična..oblačila?
lp
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Predlagam, da si o tej temi malo prebereš na spletu, poglej tudi kakšen yt video, predstavljam si, da jih je kar veliko. Gotovo se najde kakšen, ki ti malo razloži o občutkih, ki jih trans oseba čuti in kaj zanjo sploh pomeni spolna identiteta (kako ona to dojema). Če imaš avtizem je možno, da si prijateljičine izkušnje vzela preveč dobesedno. Mogoče če ti je povedala za neka merila po katerih je ona spoznala, da je trans, sedaj pa si ti pričela opažati iste stvari pri sebi, ker ti je dalo za mislit. Biti drugega spola je mnogo več kot samo to, kakšna oblačila nosiš, med odraščanjem pa je tudi normalno, da nas je kdaj sram lastnega telesa ali se v njem ne počutimo udobno. Mogoče ti je samo bolj všeč fantovski stil oblek, fantovski hobiji, ne maraš preveč ženske oblike svojega telesa, kar bi lahko bilo tudi zato, ker si stara 13 in se še razvijaš, rasteš, kar je lahko neudobno za katerikoli spol. Ker sama nisem trans ne morem opisati kako se taka oseba počuti, tudi tebe ne poznam. Sama sem bolj "tomboy" punca (se pravi bolj fantovska, lahko pogooglaš če ni jasno), sama bi zase raje bi videla, da bi imela manjše prsi, bolj suh in fantovski videz, tudi več se družim s fanti, a ne bi nikoli zase rekla, da se počutim kot fant. Če imaš možnost, se pogovori tud s psihologom, ker boš lažje prišla do zaključka.
0
tomboy
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Pri osebah, ki so transpolne, obstaja neskladje med njihovo spolno identiteto in spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Osebi je tako lahko recimo ob rojstvu na podlagi primarnih spolnih znakov pripisan moški spol, vendar se oseba počuti kot ženska.
Osebe, ki so transpolne pogosto občutijo spolno disforijo - to so neprijetni občutki, ki so lahko povezani z izgledom osebe ali z reakcijo okolice na to osebo (npr. uporabljanje določenih zaimkov, imena ...). Pri nekaterih osebah se lahko spolna dosforija pojavi že v zgodnjem otroštvu, pri drugih pa kasneje. Pri transpolnosti vsekakor ne gre za to, da se ta oseba odloči, da bi bila raje drugega spola, pač pa da ji izkazovanje spolne identitete, ki je skladna s tisto, ki bi jo pričakovali glede na spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, povzroča veliko stisko. Nekatere osebe se ne identificirajo z žensko ali moško spolno identiteto, temveč jo dojemajo kot nekaj vmesnega ali drugačnega.
Raziskave kažejo, da imajo osebe, ki so avtistične, veliko pogosteje spolno identiteto, ki ni v skladju s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Ni znano, zakaj je temu tako, možno pa je, da do tega pride zaradi bioloških (npr. razlik v razvoju možganov) ali socialnih (npr. manjša potreba po konformosti, nerazumevanje spolnih vlog ...) vzrokov.
To, da misliš, da bi se kot fant bolje počutila, ni nujno znak, da si transpolna oseba. Tudi nezadovoljstvo z lastnim telesom ne pomeni avtomatsko, da imaš spolno disforijo. Pogosto traja nekaj časa, da se ljudje med puberteto navadijo na spremembe, pri osebah, ki so avtistične pa lahko to traja še dlje časa. Glede fantovskih oblačil pa je tako, da se mi zdi, da jih veliko deklet rado nosi, ker so pogosto bolj udobna od tistih za dekleta (pa še uporabne žepe imaš na njih). Vsekakor se ne moreš odločiti, da bi "postala trans". To namreč ni nekaj kar postaneš, temveč nekaj kar pač si. Je pa res, da se lahko odločiš, kakšne besede boš uporabljala, da poimenuješ svojo identiteto.
Mislim, da je pomembno, da razmisliš, ali gre pri tebi res za nezadovoljstvo s tem, da te drugi vidijo kot dekle, ali le za preferenco za stvari, ki so bolj stereotipno fantovske. Nič ni namreč narobe, če želiš imeti kratke lase, nositi "fantovska" oblačila ali pa se ukvarjati z dejavnostmi, ki so običajno kategorizirane kot "fantovske".
Predlagam ti, da se še kdaj pogovoriš s to svojo prijateljico. Za nasvete se lahko obrneš tudi na Transakcijo (https://transakcija.si/).
Če se s starši dobro razumeš in meniš, da te bodo razumeli, jim lahko poveš o svojih občutkih. Če misliš, da je možnost, da bi na takšen pogovor odreagirali negativno, pa je mogoče boljše, da se o takšnih stvareh raje pogovarjaš s svojimi prijatelji, staršem pa poveš kdaj kasneje.
Če si želiš izgledati bolj "fantovsko", lahko vsekakor nosiš oblačila iz oddelka za fante.
Če se odločiš za "bindanje" (binding) prsi, prosim uporabljaj varne metode. Za začetek je dobra izbira ustrezen športni modrček. Nepravilno bindanje lahko namreč vodi v poškodbe prsnega tkiva, lahko pa tudi povzroči težave z dihanjem in poškodbe reber ter hrbtenice.
Nekaterim ljudem, ki prevprašujejo svojo spolno identiteto, lahko pomaga tudi, če s prijatelji preizkusijo različne zaimke, imena ter nazive.
Pri osebah, ki so transpolne, obstaja neskladje med njihovo spolno identiteto in spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Osebi je tako lahko recimo ob rojstvu na podlagi primarnih spolnih znakov pripisan moški spol, vendar se oseba počuti kot ženska.
Osebe, ki so transpolne pogosto občutijo spolno disforijo - to so neprijetni občutki, ki so lahko povezani z izgledom osebe ali z reakcijo okolice na to osebo (npr. uporabljanje določenih zaimkov, imena ...). Pri nekaterih osebah se lahko spolna dosforija pojavi že v zgodnjem otroštvu, pri drugih pa kasneje. Pri transpolnosti vsekakor ne gre za to, da se ta oseba odloči, da bi bila raje drugega spola, pač pa da ji izkazovanje spolne identitete, ki je skladna s tisto, ki bi jo pričakovali glede na spol, ki je bil osebi pripisan ob rojstvu, povzroča veliko stisko. Nekatere osebe se ne identificirajo z žensko ali moško spolno identiteto, temveč jo dojemajo kot nekaj vmesnega ali drugačnega.
Raziskave kažejo, da imajo osebe, ki so avtistične, veliko pogosteje spolno identiteto, ki ni v skladju s spolom, ki jim je bil pripisan ob rojstvu. Ni znano, zakaj je temu tako, možno pa je, da do tega pride zaradi bioloških (npr. razlik v razvoju možganov) ali socialnih (npr. manjša potreba po konformosti, nerazumevanje spolnih vlog ...) vzrokov.
To, da misliš, da bi se kot fant bolje počutila, ni nujno znak, da si transpolna oseba. Tudi nezadovoljstvo z lastnim telesom ne pomeni avtomatsko, da imaš spolno disforijo. Pogosto traja nekaj časa, da se ljudje med puberteto navadijo na spremembe, pri osebah, ki so avtistične pa lahko to traja še dlje časa. Glede fantovskih oblačil pa je tako, da se mi zdi, da jih veliko deklet rado nosi, ker so pogosto bolj udobna od tistih za dekleta (pa še uporabne žepe imaš na njih). Vsekakor se ne moreš odločiti, da bi "postala trans". To namreč ni nekaj kar postaneš, temveč nekaj kar pač si. Je pa res, da se lahko odločiš, kakšne besede boš uporabljala, da poimenuješ svojo identiteto.
Mislim, da je pomembno, da razmisliš, ali gre pri tebi res za nezadovoljstvo s tem, da te drugi vidijo kot dekle, ali le za preferenco za stvari, ki so bolj stereotipno fantovske. Nič ni namreč narobe, če želiš imeti kratke lase, nositi "fantovska" oblačila ali pa se ukvarjati z dejavnostmi, ki so običajno kategorizirane kot "fantovske".
Predlagam ti, da se še kdaj pogovoriš s to svojo prijateljico. Za nasvete se lahko obrneš tudi na Transakcijo (https://transakcija.si/).
Če se s starši dobro razumeš in meniš, da te bodo razumeli, jim lahko poveš o svojih občutkih. Če misliš, da je možnost, da bi na takšen pogovor odreagirali negativno, pa je mogoče boljše, da se o takšnih stvareh raje pogovarjaš s svojimi prijatelji, staršem pa poveš kdaj kasneje.
Če si želiš izgledati bolj "fantovsko", lahko vsekakor nosiš oblačila iz oddelka za fante.
Če se odločiš za "bindanje" (binding) prsi, prosim uporabljaj varne metode. Za začetek je dobra izbira ustrezen športni modrček. Nepravilno bindanje lahko namreč vodi v poškodbe prsnega tkiva, lahko pa tudi povzroči težave z dihanjem in poškodbe reber ter hrbtenice.
Nekaterim ljudem, ki prevprašujejo svojo spolno identiteto, lahko pomaga tudi, če s prijatelji preizkusijo različne zaimke, imena ter nazive.
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
