Hmm nevem to je cuden problem, ampak jaz nonstop raznisljam o tem in sm cist obupana zarad tega. Upam da boste znal kako pomagat.
No men se zdi da smo revni. Pac ne glih tko revni da ne bi mel za hrano, ampak tko da nimamo lih neki ful denarja. Recimo v trgovini moji starsi ful gledajo, da res kupijo sam kar nujno rabimo, samo najcenejse, in res gledajo na vsak cent. Isto pri oblekah. Kupujemo jih sam v najbolj pocen trgovinah in kupmo le nujno potrebne. Kar pomeni tut, da mam js ze par let vecinoma iste stvari, ker nism lih nevem kok zrasla, pa tut starsi zahtevajo, da pazim, da jih ne unicim. Isto moji starsi in bratec nosjo zlo dolg iste stvari. In mene v soli zlo zafrkavajo zarad tega (zadnc je moja sosolka rekla "o a nimas ti tega puloverja za tri leta???" ) in js se pocutm ful bad zarad tega. Poleti npr. se vsi hvalijo kam bojo sli na pocitnce in pol k me sprasujejo kam gremo pa mi, pa sm zmeri tko ja nismo se še odlocil ... Ker nocm da vejo da ne gremo nikamor. Skoz se morm delat, da nismo revni, sam vem da to ni res..... In vem da se moja starsa ful trudita v sluzbi, da bi loh men pa bratcu cimvec privoscil, in pol mi je tok hudo ker pol seb ne prvoscita tok. Vem, da ful skrivata to, da nimamo tok dnarja kt drugi, sam se vsen se to precej vid.
Kaj bi vi nardil na mojem mestu? Pac kako nej pomagam svojim starsem, da si bosta tut onadva loh kej privoscla? Pa kako nej ne zgledam k da nimamo niti za obleke? Prosim za nasvete nujno, ker mislem, da ne morm vec tko zivet. Sej vem, da denar ni vse, ampak k me sosolke zafrkavajo, mi pa tut ni lih fajn...... Ful vam hvala, ce boste pomagal
P.s: stara sem 13.