računalnik
2
andi
živjo imam majhen problem. mogoče se bo zdelo čudno. moja mami mi je prinesla računalnik iz šole in zdaj je moj. ampak zdaj je pa težava, da je meni čisto v redu ta računalnik, ki ga imam zdaj. ampak jaz zdaj nevem kako naj povem, da ga nerabim. saj ga nekateri rabijo bolj kot jaz. zdaj me je zelo strah, da jo bom prizadela ampak res nočem tega računalnika saj ga nerabim. vesela bom kakršnega koli odgovora.
lp andi
lp andi
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lahko ji lepo mirno razložiš, da tistega ne rabiš... mislim, da te bo razumela <3
lp..
MIMI
lp..
MIMI
1
Ja tudi jaz🌸
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ja
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lepo pojdi do nje in ji reči:
emmm mami. Veš jaz tega računanika ne rabim, ker mi je stari še čisto vredu. Tega pa lahko neseva komu drugemu.
emmm mami. Veš jaz tega računanika ne rabim, ker mi je stari še čisto vredu. Tega pa lahko neseva komu drugemu.
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ok torej, če sem te prav razumel, si dobila zastonj računalnik, in ti ga nočeš? a ti razumeš, da je lahko boljši od tvojega, ali pa je za rezervo? ne razumem, kako si lahko tako zelo neumna, da čutim kako ki zginjajo možganske celice, ko berem tvoje vprašanje.
0
Izgleda ni takšna ki rabi čisto vse zase in novo. Rekla je, da ji star čisto vstreza in da ne rabi novega. Pač je skromna in se ji zdi 'fajn' tega podariti komu drugemu.
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!





