Hej :)

Verjamem, da se ti v tem trenutku situacija zdi brezizhodna, morda imaš občutek, da ti nihče ne more oz. niti ne želi pomagati, ampak če se obrneš na prave ljudi ti lahko ti zares pomagajo poiskati pomoč. Četudi misliš, da nikomur ni mar, naj ti povem, da to ni res, meni je pomembno, da si dobro, da živiš in si želim, da bi ti vsaj malo pomagala.

Najprej bi te opomnila, da se v trenutkih samomorilnih misli, samopoškodovanja ali drugačne stiske, obneš na naslednje telefonske številke: TOM telefon (116 111), ki je namenjen otrokom in mladostnikom, dosegljivi so med 12. in 20. uro zvečer. Po 7. uri zvečer pa se lahko obneš na Klic v duševni stiski (01 520 99 00), kjer ti lahko pomagajo vse do 7. zjutraj.

Hkrati bi bilo najbolje, da se pogovoriš z odraslo osebo, ki ji zaupaš, to je lahko kakšen družinski član (npr. starši, teta, dedek...), kakšen prijatelj ali prijateljica, delavec na šoli (učitelji ali šolska svetovalna služba), kdorkoli. Pri tem ti vseeno svetujem, da si čimbolj direktna s svojimi besedami, saj lahko drugače spregledajo resnost situacije in čeprav ti želijo le najboljše, ti ne bodo ustrezno pomagali. Pogovarjati se direktno o samomorilnih mislih je težko in zahteva veliko poguma, ampak tebi je to že uspelo enkrat povedati, s tem sporočilom, zato zmoreš to narediti še enkrat.

V naslednjih dneh ti toplo svetujem, da se s pomočjo odraslega, ki mu zaupaš obrneš na svojega osebnega zdravnika ali dežurno medicinsko pomoč, kjer ti bodo lahko izdali napotnico za dodatno pomoč pri psihiatru ali kliničnemu psihologu. Tam ti bodo najboljše pomagali, saj so za to ustrezno usposobljeni.

Tvoja situacija ni tako brezizhodna kot se ti morda sedaj zdi, lahko ti pomagamo in z ustrezno obravnavo bo boljše. Še enkrat ti bi ti rada povedala, da meni je mar, da si na varnem in da živiš.

Upam, da se bo vse dobro izteklo! <3