Hej!
Ubistvu imam zelo podoben problem, tako da upam, da ti bom vseeno lahko pomagala.
Za sredno ti priporočam, da si izbereš kakšno, ki ni predaleč od tvojga doma, da ne boš izgubila preveč časa z vožnjo. Mogoče vprašaš koga, ki hodi na sredno kak mu je, pa koliko časa porabi zavožnjo ipd. in se tudi glede tega malo odločiš. Pa na informativnih pa dnevih odprtih vrat pojdi pogledat čim več šol, da boš malo videla, če ti je katera šola zelo všeč. Za poklic pa imaš te karierne sejme, ko so predstavljeni poklici, pa boš mogoče našla tak poklic, ki bi te zanimal. Pa na naši šoli imamo, da pri svetovalni delavki rešiš nek tes, in ti ven nekak zračuna, na karerm področju bi ti poklic vrjetno bolj ustrezal, samo ne vem točno kako se temu reče. Pa glede na to, da še ne veš ravno, kaj bi bila po poklicu, bi ti jaz priporočala, da greš na kakšno gimnazijo na npr. kak športni program.
A veš, da sem jaz tudi, ko sem bila mala hotela postat poklicna športnica? Zaenkrat sicer upam, da mi uspe prit v parareprezentanco, ampak bi poleg tega potrebovala še poklic, ker se parašportniki (še) ne moremo preživljati samo z športom. Vglavnem, upam, da ti uspe postati poklicna plezalka in ti želi še veliko preplezanih smeri in uspehov pri plezanju in drugje v življenju. Kasneje si boš že našla nek poklic, ki te bo veselil, zdaj pa imaš tako še celo sredno pred sabo in je to več kot dovolj časa, da najdeš nekaj zase.
Drugače je pa s športom povezanih zelo vekiko poklicev s karetimi bi se lahko ukvarjala. Lahko recimo postaneš trenerka, pa kak zdravik ki se ukvarja s športom, učiteljica športa v oš in sš, drugače so pa ti profesionalni športniki med kariero npr. zaposleni na bolj teh poklicih, ki se ukvarjajo z varnostjo ljudi, in lahko pomoje ta poklic obdržijo še naprej. Npr. policist, gasilec, reševalec, vojak...
Drugače pa ne skrbi, da se ne predstavljaš v prihodnosti. Tudi jaz se ne.Če ne vemo, kaj bomo počeli, si se po moje tudi težje predstavljamo, ker ne vemo, v kakšnem oklolju si se naj predstavljamo, kaj naj delamo med tem, ko si predstavljamo sebe v prihodnost. Naj te ne skrbi, da je to povezano s čim, saj nihče ne more vedeti, kdaj se mu bo izteklo življenje. po moje je najbolje, da ne vemo, kaj se nam bo zgodilo v prihodnost, in živimo s stem kar imamo, saj se takrat ne bomo sekirali, kaj vse se nam bo zgodilo. Lahko si npr. Predstavljaš, da bi ob rojstvu vsak prejel pismo v katerem bi pisalo kdaj boš umrl. Potem bi se vsi preveš sekirali, da bodo umrli in da imajo vsak dan en dan življenja manj , zdaj pa ne veš, kdaj boš umrl in se ne rabiš obremenjevatida imaš npr. še samo en teden življenja (verjemi, da imaš ti še veliko več).
Če boš še kdarkoli še karkoli rabila, pa mi kar napiši.
Upam, da sem ti vsaj malo pomagala :)
Kornelija