Srednja sola
0
Solarka
zdravo zanima me ce bi lahko napisali vaso izkusnjo s 1.dnevom v srednji soli?kako si se vkljucil?ali je bilo tezko?...hvala vam to bi mi ful pomagalo
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
V 1 letnik sš sem vstopila septembra 2018. Najprej smo se zbrali v avli, kjer so nas "fazane" porazdelili v več skupin določenega programa. Glede na to, da so v moji skupini bile tudi punce iz moje oš, sem kar hitro vklopila, razumela pa sem se tudi z drugimi. Sicer se je najdla neka napadalna in zoprna "koklja", ki jo je nekaj motilo na meni, a to je že druga zgodba:wink:.
Pojdimo nazaj k poteku prvega dneva.
Ko so nas takole porazdelili, sta sledili dve uri razredne, kjer smo spoznali razredničarko in druge sošolce. Tretjo uro pa smo se skupaj z našo razredničarko sprehodili skozi šolo. Fazaniranja ali podobnega maltretiranja s strani starejših dijakov vsaj v moji šoli ni bilo, in ga tudi še ni. Edino v začetku novembra smo imeli krst prvošolcev, kjer pa smo se šli razne zabavne igre oziroma izzive.. Pri tem pa smo uživali vsi.
Meni je bilo fajn. Sicer pa hodim na BIC Ljubljana, Živilska šola.
Pojdimo nazaj k poteku prvega dneva.
Ko so nas takole porazdelili, sta sledili dve uri razredne, kjer smo spoznali razredničarko in druge sošolce. Tretjo uro pa smo se skupaj z našo razredničarko sprehodili skozi šolo. Fazaniranja ali podobnega maltretiranja s strani starejših dijakov vsaj v moji šoli ni bilo, in ga tudi še ni. Edino v začetku novembra smo imeli krst prvošolcev, kjer pa smo se šli razne zabavne igre oziroma izzive.. Pri tem pa smo uživali vsi.
Meni je bilo fajn. Sicer pa hodim na BIC Ljubljana, Živilska šola.
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
