Srednja šola
3
Hej! Mene malo skrbi, no okej, veliko, za srednjo šolo. Pac da nebom imela prijateljic, ker nobena sošolka najbrž negre tja kamor jaz.. zato me zanima, vsi ki te letnika 2007, in greste zdaj v 9 razred, naslesnje leto pa v srednjo, kam greste? Jaz bi šla na gimnazijo škofja loka.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Druga gimnazija Maribor
0
#gimnazija
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaz pa vrjetno 1. Gimnazija Maribor
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hello!!
jaz še nevem na katero gimnazijo bom šla (nekje v bližini Ljubljane :)), vendar se tega dne zelo veselim!! veselim se, da bom spoznala nove ljudi, nove učitelje in spoznala šolo na kateri bom potem nekaj let :) ubistvu nisem tako samozavestna oseba, da bi kar prišla do vsakega in sklepala prijateljstva kar tako, zato mi tole ne gre čisto v račun, ampak okejj :)
če se zgledujem po moji najboljši prijateljici, ki je zdaj končala 1. letnik in je tudi malček zadržana, bo vse okej!! sicer je njena zelo dobra prijateljica tudi šla na to šolo, le na drugo smer, tako da je tudi ona spoznala cel kup novih ljudi. mogoče bo nekdo pristopil do tebe, mogoče boš ti morala do nekoga, v vsakem primeru pa ne bo nič hudega :) rečeš živjo in kako si, lahko poveš, da si malo živčna, vprašaš iz kje je itd. nekako tako kot na klepetalnici :) logično je, da včasih pogovor preprosto ne steče in boš pač morala iti do druge osebe (seveda ne kar rečt adijo in iti, ampak ob priložnosti ogovori tudi drugo punco :)). z eno se boš zagotovo poštekala!!
tudi meni je bilo precej težko, ker sem se tik pred 1. razredom preselila v drugo mesto in tam zdaj obiskujem šolo. bedno je bilo, ker so se vsi in dobesedno vsi poznali, ker so skupaj hodili v vrtec (recimo, da so trije različni vrtci in v vsakem primeru je vsak poznal še nekoga :)), jaz pa logično nisem poznala nikogar. vedela sem le za dva fanta in eno punco (s katero sva zdaj najboljši prijateljici in je sestra od te o kateri sem prej govorila :)). saj sva se malo družili, večino časa pa sem bila vseeno sama, ker se je ona družila tudi z drugimi. to je bilo seveda le kakšen teden. ne spomnim se vsega, a verjemi, da bo mogoče prvi teden težek, bo pa kmalu bolje, ko boš spoznala svoje sošolke in sošolce. itak boste vsi na istem :)
nič ne skrbi, vse bo uredu :))
kamilica <3
jaz še nevem na katero gimnazijo bom šla (nekje v bližini Ljubljane :)), vendar se tega dne zelo veselim!! veselim se, da bom spoznala nove ljudi, nove učitelje in spoznala šolo na kateri bom potem nekaj let :) ubistvu nisem tako samozavestna oseba, da bi kar prišla do vsakega in sklepala prijateljstva kar tako, zato mi tole ne gre čisto v račun, ampak okejj :)
če se zgledujem po moji najboljši prijateljici, ki je zdaj končala 1. letnik in je tudi malček zadržana, bo vse okej!! sicer je njena zelo dobra prijateljica tudi šla na to šolo, le na drugo smer, tako da je tudi ona spoznala cel kup novih ljudi. mogoče bo nekdo pristopil do tebe, mogoče boš ti morala do nekoga, v vsakem primeru pa ne bo nič hudega :) rečeš živjo in kako si, lahko poveš, da si malo živčna, vprašaš iz kje je itd. nekako tako kot na klepetalnici :) logično je, da včasih pogovor preprosto ne steče in boš pač morala iti do druge osebe (seveda ne kar rečt adijo in iti, ampak ob priložnosti ogovori tudi drugo punco :)). z eno se boš zagotovo poštekala!!
tudi meni je bilo precej težko, ker sem se tik pred 1. razredom preselila v drugo mesto in tam zdaj obiskujem šolo. bedno je bilo, ker so se vsi in dobesedno vsi poznali, ker so skupaj hodili v vrtec (recimo, da so trije različni vrtci in v vsakem primeru je vsak poznal še nekoga :)), jaz pa logično nisem poznala nikogar. vedela sem le za dva fanta in eno punco (s katero sva zdaj najboljši prijateljici in je sestra od te o kateri sem prej govorila :)). saj sva se malo družili, večino časa pa sem bila vseeno sama, ker se je ona družila tudi z drugimi. to je bilo seveda le kakšen teden. ne spomnim se vsega, a verjemi, da bo mogoče prvi teden težek, bo pa kmalu bolje, ko boš spoznala svoje sošolke in sošolce. itak boste vsi na istem :)
nič ne skrbi, vse bo uredu :))
kamilica <3
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
umetniska gimnazija smer gledalisce in film
0
Katera šola pa ?
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jaz najbrz tudi grem na gimnazijo skofja loka:slight_smile:
0
Malinca
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Medijska Lj
0
Nekdo ki živi na svetu
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nisem letnik 2007 ... ampak 2008 ...
jz bom šla vrjetn na gimnazijo bežigrad ... sj vem brezveze ta podatek no ampak vseeno nekaj spodbudnih besed ...
sigurno boš najdla prijateljice, koneckoncev ste v 1. letniku vsi novi :wink:
lp ...
jz bom šla vrjetn na gimnazijo bežigrad ... sj vem brezveze ta podatek no ampak vseeno nekaj spodbudnih besed ...
sigurno boš najdla prijateljice, koneckoncev ste v 1. letniku vsi novi :wink:
lp ...
0
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.


